ZGODBE

Izmenjave so odlična priložnost za izmenjevanje znanj, izkušenj, pogledov in praks. Ponujajo številne možnosti za rast na pedagoškem, raziskovalnem in osebnostnem področju ter krepijo mrežo raziskovalca, fakultete in univerze. Smiselno jih je načrtno vključevati v svoje delo. Tako skušam ravnati sama, seveda glede na ostale prednostne obveznosti in ob stalni spodbudi vodstva matične fakultete, ki se trudi z rednim informiranjem, delavnicami in drugimi aktivnostmi. Dobro sodelovanje med univerzami, med raziskovalci, visokošolskimi učitelji, strokovnimi sodelavci in študenti z najboljšimi na svetu in v regiji je namreč ključno. Univerza v Mariboru se tega zelo dobro zaveda in je izjemno angažirana. V tem zapisu se bom osredotočila na svojo zadnjo izmenjavo, izmenjavo na Univerzi v Zadru. Svoj prvi obisk na to univerzo v okviru programa Erasmus sem izvedla leta 2016. V tem letu sem na matični fakulteti dala pobudo, da se med našo univerzo in univerzo gostiteljico podpiše še sporazum za področje turizma, ki ga do takrat še ni bilo. Tudi zaradi bližine med našo Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru in zadrskim Oddelkom za turizem in komunikacijske študije se mi je zdelo smiselno vzpostaviti tesnejše sodelovanje. Na Univerzi v Zadru sem prek programa Erasmus gostovala večkrat, najpogosteje sem se udeležila mobilnosti z namenom poučevanja (Teaching) ali kombinirane mobilnosti (Teaching + Training). V tem času smo prerasli sodelovanje zgolj v okviru izmenjav Erasmus+, saj ga krepimo s študijskimi obiski študentov Univerze v Zadru na Fakulteti za turizem in v turističnih ter drugih gospodarskih družbah v Posavju, s skupnimi objavami, gostovanji na konferencah in poletnih šolah. Zadnjo izmenjavo v okviru programa Erasmus+ sem izvedla od 1. do 9. junija 2023 (Teaching).

Kar zadeva znanstveno in izobraževalno delo, v Zadru raziskovalnih izzivov s področja turizma ni težko najti. Pred leti smo s kolegi raziskovali, kako so mesto in okolico začeli odkrivati turisti iz Azije – tudi zaradi posodobitve komuniciranja in marketinških prijemov, kot je na primer European Best Destination (na osnovi naše raziskave je nastal znanstveni članek z naslovom Digital Media, Perception and the Selection of the 2016 Best European Destination: The case of Zadar), v zadnjem času pa se na višku sezone soočajo s čezmernim turizmom, kar za vse deležnike prinaša nove izzive. Znanstveno in pedagoško delo je, čeprav ključni del izmenjave, zgolj njen del.

Ker je učinke lažje in bolj verodostojno presojati po določenem obdobju po izmenjavi, se na tem mestu oziram nazaj in izpostavljam skupno raziskavo, rezultat katere je bila objava skupnega znanstvenega članka; za monografijo, ki so jo izdali na Univerzi v Zadru, sem npr. prispevala poglavje, kot predavateljica sem večkrat sodelovala na poletni šoli Informacijske tehnologije in mediji Univerze v Zadru, v okviru katere sem dobila priložnost pedagoškega dela z magistrskimi in doktorskimi študenti. S kolegi na partnerski instituciji sem v rednih stikih, prav tako sodelujemo pri pedagoškem in raziskovalnem delu, ki presega okvire Erasmus izmenjav, zagotovo pa so prav izmenjave tiste, ki so vedno pomembna spodbuda in priložnost za različne oblike sodelovanj, za pretresanje idej, predlogov in načrtov.

Nazadnje izvedena izmenjava Erasmus+ na Univerzi v Zadru je temeljila na poučevanju, kar je vedno odlična priložnost, da se skozi pedagoško delo s tujimi študenti ovrednoti lastno pedagoško delo, metode in učne načrte. Tudi tokrat je bilo tako. S kolegom prof. dr. Charliejem Mansfieldom (Velika Britanija) sva v zadnjih letih razvijala metode potopisnega pripovedništva za namene znamčenja v turizmu in za vključevanje v pedagoško delo ter del teh spoznanj zbrala v knjigi, zato sem to tematiko vključila tudi v pedagoške ure na Univerzi v Zadru, seveda v omejenem obsegu, saj je izmenjava trajala zgolj 7 delovnih dni, kar pa je bilo dovolj za seznanitev študentov s to procesno metodo, ki jo je mogoče v pedagoško delo vključiti z namenom doseganja različnih ciljev, za študente turizma pa je zanimiva predvsem kot orodje znamčenja in promocije.

Glavnina pedagoškega dela v obliki predavanj in delavnic je bila torej posvečena potopisnemu pripovedništvu oz. travel writingu. Študentke in študenti pri doc. dr. sc. Vesni Kalajžić z Oddelka za turizem in komunikacije Univerze v Zadru obravnavajo potopisni žanr, tako da je bila že uvodna diskusija o potopisnem pripovedništvu izjemno zanimiva. Študenti so na primer poznali kar nekaj primerov potopisnega pripovedništva v leposlovju, med drugim avtorja Billa Brysona. Za študente, ki jih je potopisno pripovedništvo pritegnilo, bomo poskušali v naslednjem študijskem letu, najverjetneje jeseni ali pozimi, izvesti nekaj spletnih delavnic, Univerza v Zadru pa je naklonjena tudi izvedbi poletne šole na to temo, v okviru katere bi z osnovnim teoretičnim znanjem in s praktičnimi delavnicami v povezavi s turističnimi podjetji študente angažirali na terenu. V okviru izmenjave junija 2023 so študenti na partnerski instituciji spoznali potopisno pripovedništvo predvsem kot orodje nadaljnjega razvoja komunikacijskih veščin, znamčenja, promocije in razvoja osebne identitete. Potopisno pripovedništvo sem jim predstavila skozi tri osnovne korake, ki vključujejo 1. zasnovo potopisne ture ter predhodno raziskovanje o njej (Deep-mapping and route design), 2. delo, raziskovanje in pisanje na terenu (Fieldwork) in 3. zaključevanje besedila (Recounting the travel story).

Potopisno pripovedništvo je tudi del Erasmus+ projekta SI01-KA220-HED-000032006 Active and Inclusive Teaching of Literacy and Communication Skills for Enhanced Employment and Sustainable Economic Growth (kratica IN-COMM GUIDE), ki ga vodi naša Univerza v Mariboru, zato sem kolegom na Univerzi v Zadru in eni izmed skupin študentov na kratko predstavila tudi cilje in potek tega projekta. Dejstvo je namreč, da so pri zaposlovalcih v turizmu med najbolj zaželenimi komunikacijske in digitalne kompetence, ki jih je mogoče okrepiti tudi s potopisnim pripovedništvom. Ob presojanju učinkov pedagoškega dela na študente lahko zapišem, da so v kratkem časovnem obdobju izmenjave uspešno povezali svoje obstoječe znanje o potopisih z novim znanjem o potopisnem pripovedništvu in se seznanili s številnimi možnostmi njegove rabe v izobraževanju in poslovnem svetu.

Med ostalimi aktivnostmi izmenjave naj omenim srečanja in sestanke s pedagoškim osebjem in raziskovalci (v teku je namreč skupna raziskava, ki jo moramo nekoliko preoblikovati in dokončati), sodelovanje v razpravi glede oblikovanja novih študijskih programov in prihodnosti študija turizma in komunikacijskih znanosti (Univerza v Zadru je naklonjena ažurnim prenovam študijskih programov), del časa na izmenjavi pa je bil namenjen tudi seznanjanju z novimi pridobitvami in nadgradnjo turistične ponudbe v Zadru (ogled novega hotela, obisk z evropskimi sredstvi prenovljene palače, ogled prireditve v okviru antičnih dni in razstave Zadar Does Banksy). Dodana vrednost vsake izmenjave poleg novega znanja, spoznanj, priložnosti za raziskovanje in poznanstev je vedno tudi kulturna izmenjava. Zadra zaradi geografske bližine najbrž ni treba posebej predstavljati, je predvsem mesto z bogato zgodovino in arhitekturo, z izjemno bogatim Državnim arhivom Zadar, velja pa izpostaviti dejstvo, da je mesto svojo prvo univerzo dobilo že v 14. stoletju, in sicer leta 1396. Na začetku tega študijskega leta pa je univerza svojemu namenu predala nov, sodoben študentski dom in študentsko restavracijo. Seveda pa je Zadar, gledano skozi prizmo visokošolskega učitelja, ki prihaja s Fakultete za turizem, predvsem pomembna turistična destinacija, festivalsko mesto in živahna kulturna prestolnica (mesto je sicer za naziv Evropska prestolnica kulture kandidiralo leta 2020).

Vedno me veseli, ko lahko v okviru izmenjav sodelavcem in študentom na partnerski univerzi predstavim dejavnosti matične Fakultete za turizem in Univerze v Mariboru, del vsebin, ki jih lahko poslušajo študenti turizma v Brežicah, in možnosti izmenjav. Tudi tokrat je bilo tako. Prav tako smo s sodelavci razpravljali o razmerah v visokem šolstvu in možnostih nadaljnjega razvoja, tudi o skupnih študijskih programih in povezovanju med disciplinami. Vsi namreč iščemo načine, kako študentom zagotoviti čim bolj uporabne, zanimive in kakovostne vsebine, ki jih bodo čim bolje opremile za prihodnje izzive. S kolegi smo pripravili tudi načrt prihodnjih sodelovanj, ki vključuje udeležbo s skupnim prispevkom/člankom na konferenci, nadaljevanje pedagoškega sodelovanja v okviru Erasmus izmenjav, v načrtu so redni raziskovalni sestanki, katerih cilj je med drugim skupna prijava na ustrezen razpis in sodelovanje pri diseminaciji rezultatov Erasmus+ projekta, ki ga vodimo na Univerzi v Mariboru. Veliko pozornosti smo pri načrtovanju posvetili vključevanju, vseživljenjskemu učenju, pripravi učnih gradiv in digitalizaciji, spreminjanju študijskih programov, pa tudi pastem umetne inteligence, kar je trenutno ena od osrednjih tem. Ob zaključku izmenjav vedno poka od idej in načrtov. Nekaj se jih tudi uresniči. In za te smo hvaležni vsi, ki sodelujemo in ki skušamo udejanjati misel, da je povezovanje most do napredka. Seveda je pozitivnih učinkov izmenjav in motivov zanje veliko. Zame največjo dodano vrednost izmenjav predstavljajo izkušnje s tujimi študenti, navezovanje novih stikov in utrjevanje obstoječih ter sodelovanje z visokošolskimi učitelji, ki se srečujejo s podobnimi izzivi ali komplementarnimi področji.

izr. prof. dr. Jasna Potočnik Topler
Fakulteta za turizem

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Zadar, Hrvaška
Obdobje izmenjave: junij 2023