ZGODBE

Sedeti v svoji sobi in razmišljati o tem, kaj vse sem preživela in kaj vse doživela je enostavno emocionalno. Trenutno pri 20°C v Mariboru, medtem ko jih v Valenciji kuri 29°C.

Kje in kako začeti opisovati moji študentsko izmenjavo? Kako zbrati občutke in spomine? In ali je res, da v tretje gre rado? – Ja, že tretjič sem se odpravila na tuje. Zakaj Valencija? Ker imam rada španske navade, ker imam rada njihov jezik in stil življenja. Poleg tega je bila Valencija že tretjič zapored izbrana za najboljše mesto v Evropi.

Bil je 23. januar, ko sem priletela v Valencijo, kjer sem plašč zamenjala za usnjeno jakno in si nadela sončna očala. Najprej malček izgubljena, vendar pripravljena na svojo, že tretjo študentsko izmenjavo. Spomnim se, da sem si rekla, da je tokrat pa izkoristim vse priložnosti, ki mi bodo dane in ničemur ne rečem ne, da maksimalno izkoristim mesto in trenutke, katere ne bo mogoče nadomestiti.

Na letališče sem prispela v dokaj zgodnjih urah za Španijo, okoli osme ure zjutraj – takrat še namreč noben kafič ni odprt. S svojo prtljago sem se odpravila na podzemno in izstopila na postajo Alameda ter pešačila do hostla, ki je bil na odlični lokaciji, dokaj blizu centra. Ker sem bila prehitra, sem odložila kovčke, vzela zemljevid, poiskala lokal za zajtrk in po malem začela raziskovati mesto. Za par minut sem posedela na klopci, katero je grelo sonce in samo uživala. Španija, moja država. In Valencija – čutila sem, da bo to moje mesto.

Začetki so bili enostavni, ljudje prijazni, študentje odprti in željni spoznavanj in druženja. Po parih dneh v hostlu sem se nastanila v stanovanju, ki sem ga nato pol leta klicala dom. In res je bil dom – super cimre in super vzdušje v stanovanju je pripomoglo k temu, da je bila moja izkušnja še boljša.

Seveda vsakega Erasmus študenta na začetku čaka tudi urejanje dokumentacije in preverjanja ali so vsi papirji usklajeni in nato se začnejo tudi predavanja. Poudariti moram, da je imela moja univerza (UPV – Universidad politecnica de Valencia) čudovit kampus, kjer se nahajajo različne fakultete, kantine, papirnica, knjižnica, športni objekti, frizer, hkrati pa tudi zgradba, ki je namenjena izključno študentom, da se lahko družijo, učijo in preživljajo prosti čas med premori (na voljo sta tudi bilijard, ročni nogomet in kavči).

S profesorji sem imela same dobre izkušnje, prav tako s sošolci in ostalimi študenti. Ljudje z istimi cilji in željami smo se našli na enem mestu, Valenciji. Poleg študija seveda pridejo tudi ostale aktivnosti, da si karseda izpopolniš dan in bivanje tam. Izleti, družabni večeri, potovanja, vse to nas je združilo v celoto, drugo družino, ki jo ljubiš in ne pozabiš nikoli.

Valencija je mesto, ki je raznoliko in te takoj potegne vase. Arhitektura, podnebje, ljudje in navade te prevzamejo še tisto sekundo, ko stopiš na tla tega mesta. Čutiš pozitivno energijo, stil in način življenja ter lahkotnost mesta. Čutiš ponos ljudi, ki živijo tam. Govorijo svoj jezik – valencijanščino, vendar se po večini sporazumevajo špansko. Največja arhitekturna znamenitost Valencije je La Ciudad de Artes y Ciencias, sodobna mojstrovina. Vključuje muzej znanosti, gledališče, akvarij in najboljši nočni klub v mestu, Mio. V toplejših mesecih svoja vrata odpre tudi drugi del te diskoteke, ki je na prostem in se razprostira čez celotno zgornje nadstropje.

Španci so znani po tem, da pozno večerjajo in se tudi zabavajo do jutranjih ur. Po večini je potrebno plačati vstopnino, lahko pa tudi uvrstite svoje ime na seznam gostov in si tako zagotovite prost vstop do določene ure. Če greste torej v diskoteko pred tretjo uro zjutraj lahko rečem, da ste dokaj hitri. Noč se običajno začne z »botellonom« ali na prostem v parku s prijatelji. To običajno traja večino noči, toda okoli 3.30 se ljudje začnejo odpravljati v klube. Tu ljudje plešejo do sončnega vzhoda (dobesedno), nato pa se odpravijo domov na zajtrk in odidejo spat. Videti sončni vzhod v klubu na strehi je ena najbolj neverjetnih izkušenj, ki jih lahko imate. Nekateri smo se na sončni vzhod odpravili tudi na plažo ter se ob sončnem vzhodu podali v morje in uživali ob razgledu.

Valencija živi za zabavo. Zdi se, da je vsak dan festival. Njihov najbolj znan dogodek in hkrati moj najljubši so »Las Fallas«. Las Fallas se dogaja marca in traja cel mesec, s katerim obeležujejo novo leto in nov začetek. Skozi ves mesec potekajo parade, koncerti, ognjemeti in seveda ustvarjanje prefinjenih lesenih skulptur, ki polnijo ulice in jih na koncu, zadnji dan tega festivala tudi zažgejo – to naznanja nov začetek. Ni besed, ki bi opisale to dogajanje.

Valencija in paella. Z gotovostjo lahko trdim, da nisi izkusil Valencije, če nisi jedel paelle. Paella je riževa jed, ki jo skuhajo v posebni ponvi, v kateri jo tudi postrežejo. Tradicionalno bo prišla z školjkami in / ali zajčjim mesom, vedno pa obstaja vegetarijanska možnost.

Nenazadnje je duh mesta nekaj, česar preprosto ne morem izraziti z besedami. Kdor je bil tam, bo vedel, kaj mislim. Vzdušje je tako enkratno, tako »valencijansko« in vsak dan se zdi izjemno čaroben. Ko enkrat obiščete Valencijo, vam bo ukradla delček srca za vedno. In ne glede na to, koliko poskušate, tega kosa ne boste mogli dobiti nazaj. Ko razmišljate, se pogovarjate ali preživite čas v Valenciji, vam bo mesto vedno nudilo občutek udobja in pripadnosti. Valencia je dom.

In tudi ljudje, ki sem ji spoznala na tej šest mesečni poti so moj dom, moja družina. Za vsakega posebej lahko rečem, da je prinesel nekaj novega, nekaj drugačnega v moje življenje in nekaj, kar bom imela za vse življenje. So trenutki, ki jih ne bom pozabila in so trenutki, ki se jih ne spomnim. Ampak ljudi bom imela za vedno.

Bea Vastl
Fakulteta za strojništvo

ŠTUDIJ V TUJINI
Španija – Valencia
Januar – Julij 2019