ZGODBE

Težko je vedeti, kaj želiš od življenja, če ne veš, kaj vse ponuja ta svet, zato ga je treba izkusiti v čim večji meri. Eden izmed načinov, na katerega sem si že od nekdaj želela izkusiti tuj delček sveta, je bila Erasmus študijska izmenjava v tujini.

Zaradi omejenega števila medinsticucionalnih sporazumov s tujimi univerzami in še manjšega števila tujih univerz, ki ponujajo predmete v angleščini, je bila moja izbira precej omejena. Prav tako se vsako leto na Erasmus izmenjave prijavi veliko študentov, med katerimi imajo prednost tisti iz višjih letnikov, kar pomeni, da mlajši študenti velikokrat ostanejo praznih rok. Tako sem v prvih letih študija doživela kar nekaj zavrnitev, po triletni borbi za priložnost študijske izmenjave v tujini pa se mi je končno nasmehnila sreča, ko sem prejela mail, da sem bila sprejeta na Univerzo v Malagi. Za mesto v idilični Andaluziji sem se odločila predvsem zaradi želje po učenju španščine, vsakodnevnem obisku plaže, prijetne mediteranske klime in bogate kulture. Imela sem tudi to srečo, da je bila na izmenjavo poleg mene sprejeta tudi moja prijateljica Sara, kar je še dodatno izboljšalo celotno izkušnjo.

Prvi izzivi so se začeli že nekaj mesecev pred odhodom in sicer z iskanjem stanovanja. Študentski domovi v Španiji so namreč zelo dragi, poleg tega pa je število sob zelo omejeno, zato sva cel november in december posvetili raziskovanju možnosti nastanitve. Sledil je še nakup letalske karte, nato pa pakiranje. Šele takrat, ko sem morala celotno svoje imetje stlačiti v dva kovčka in nahrbtnik, sem se začela zavedati, v kaj se spuščam in nastopil je prvi val treme. Dejstvo, da so večino moje prtljage predstavljale poletne bluze in kopalke, je pomagalo, da je dvome in strah nadomestil občutek prijetnega vznemirjenja.

Poslavljanje od doma je bilo precej objokano in negotovo. Pot na letališče so zaznamovali pomisleki, kot so ‘kaj pa, če se ne bom znašla v novem okolju’ in ‘kaj, če se me moj pes ne bo več spomnil, ko se vrnem’, a misel na tople sončne žarke in bližino morja me je spodbudila, da sem brez oklevanja sedla na letalo.

Ko sva se tistega februarskega večera, oblečeni zgolj v puloverje, znašli pod krošnjami palm, sva se zavedali, da nisva zgolj ubežali hladni slovenski zimi – otvorili sva začetek najinega novega življenja v novem okolju. Vsaka z dvema kovčkoma sva se počasi prebijali do centra mesta in se vsakih nekaj minut ustavljali, da sva občudovali prelepo infrastrukturo Malage. Ko sva končno prispeli do naslova najinega novega stanovanja, nisva našli vhoda, najemodajalec pa sprva ni odgovarjal na telefonske klice, sva prepričani, da sva bili žrtev prevare, že obžalovali dejstvo, da sva stanovanje našli preko Facebooka. A izkazalo se je, da sva se zgolj srečali s prvim izmed mnogih primerov španskega načina funkcioniranja – 15 minut zamude, ki mu sledi zgolj lahkoten ‘perdona’.

V naslednjih dneh sva začeli postopoma spoznavati najine nove cimre – Simona in Julio iz Nemčije, Zuzio iz Poljske, Pamelo iz Peruja in Ariela iz Argentine. Slednja dva na začetku nista dobro govorila angleško, kar naju je nežno prisililo v intenzivno učenje španščine. Kljub jezikovnim preprekam smo se hitro povezali in postali nadvse zabavna mednarodna družinica.

Malaga je izredno lepo mesto z unikatno atmosfero. Prijetne temperature, številne plaže in pestra kulturna ponudba ne privabijo zgolj turistov, temveč tudi študente in priseljence iz celotnega sveta. Kar 30% vseh prebivalcev Malage prihaja iz tujine, kar se odraža v pestri ponudbi restavracij in kulturnih dogodkov iz celega sveta, še posebej pa iz držav Južne Amerike. Odprtost prebivalcev se odraža predvsem v tem, da se je praktično nemogoče prebijati skozi mesto, brez da bi neznanci začenjali pogovore s teboj, tudi, če ne govoriš njihovega jezika. Tako sva bili že na začetku, ko sva prispeli opremljeni zgolj z znanjem španščine iz Duolinga, del pogovorov na ulicah, kar je pripomoglo k občutku dobrodošlice.
Hitro sva spoznali, da imajo Španci zares drugačen tempo življenja. Zaradi poznejših ur zbujanja mesto oživi komaj okoli desete ure, čas za spanje nastopi komaj po polnoči, sredi dneva pa za nekaj ur trgovine in restavracije zaprejo svoja vrata, saj je takrat čas za popoldanski počitek-siesto. Na tako strukturo dneva se res ni bilo težko privaditi.

Prvi teden faksa je potekal v skladu s pričakovanji – vse je šlo narobe. Velikokrat sva prišli na predavanje, ki je bilo na urniku, pa se je izkazalo, da ga ni, brez kakršnegakoli pojasnila. Zaradi nejasnih navodil se enkrat tudi znašli na predavanju iz matematike v španščini (sicer študirava psihologijo), vendar naju je bilo preveč strah priznati napako (pa tudi nisva je še znali priznati v španščini), zato sva vljudno počakali do konca. Vendar andaluzijska lahkotnost življenja naju je hitro prevzela, zato tovrstni incidenti za naju niso predstavljali razloga za skrb, temveč so zgolj služili kot zabavna anekdota, ki sva jo zvečer povedali cimrom ob kozarcu vina. Kmalu sva se tudi naučili orientirati po kampusu, ki je ogromen, saj se razteza čez 5 postaj metroja. Naučili sva se, kako elegantno prehajati med tremi fakultetami, na katerih sva imeli predavanja, kako brati urnike in kje se nahajajo avtomati za kavo. Zelo pomembna je bila tudi ugotovitev, da v kantinah na faksih med drugim strežejo tudi pivo, kar je privilegij, ki sva se ga čutili dolžni izkoristiti.

Kljub temu, da gre načeloma za študijsko izmenjavo, sva se največ naučili izven faksa na bolj neformalne načine. Kulinarična obzorja sva začeli širiti že v stanovanju, ko smo s cimri pripravljali perujske, nemške, poljske in slovenske, na katerih smo stregli hrano in pijačo iz svojih držav. Potica in šnops sta se izkazala za veliko mednarodno uspešnico. Za kulturno izobraževanje je poskrbel pester nabor muzejev in razstav, v katerih kraljuje Pablo Picasso, saj je Malaga namreč njegovo rojstno mesto. Vendar kulturno življenje v Malagi zares zaživi šele zvečer, ko se muzeji zvečer zaprejo. Čeprav je na prvi pogled center mesta poln komercialnih klubov, ki predvajajo reggaeton glasbo, se stranskih ulicah skriva veliko več- tehno klubi, rock koncerti v živo in nepričakovani ulični nastopi so le nekatere izmed stvari, ki onemogočajo, da se bi posameznik počutil zdolgočasenega v Malagi. Prav tako sva imeli priložnost veliko potovati znotraj Španije, še posebej po Andaluziji. Velikokrat smo najeli avto in se odpravili na okoliške plaže, na pohode ali vasice ob morju. Še posebej pustolovski je bil izlet na Gran Canario, kamor smo se za en teden odpravili brez kakršnegakoli plana. Namestitve smo iskali vsak dan sproti, nekatere dni smo prespali tudi v avtu, destinacije pa smo izbirali na podlagi predlogov domačinov.

Erasmus izmenjava je bila zame kot eno dodatno, paralelno življenje, v katerem sem imela priložnost in spoznati življenje v tujem mestu in privilegij povezati se z ljudmi iz različnih kultur. Obiskala sem kraje, doživela stvari in predvsem spoznala ljudi, ki so se me dotaknili in za vedno spremenili, kar je nekaj, kar sem sicer pri taki izkušnji tako ali tako pričakovala. Nepripravljeno pa me je zalotilo spoznanje, da sem se tudi jaz dotaknila življenj drugih. Da zaradi mene ljudje, ki so pred pol leta prvič slišali za Slovenijo, sedaj iščejo najbolj ugodne cene letalskih kart za Ljubljano, da me lahko pridejo obiskati. Čeprav sem se v teh šestih mesecih srečala s toliko novimi izkušnjami, sem se na koncu največ naučila o dobri stari sebi. Na Erasmusu res spoznaš, kdo si, ko ločen od vsega, kar ti je bilo do sedaj poznano in kaj vse lahko takrat postaneš. In to je izkušnja, ki bi jo priporočila in želela vsakemu.

Lara Paul
Filozofska fakulteta

ŠTUDIJ V TUJINI
Lokacija: Malaga, Španija
Trajanje izmenjave: februar 2024 – julij 2024