ZGODBE

To sta bil že moja tretja in četrta izmenjava. Človek bi misil, da si potem že vajen vsega in poznaš vse skrivnosti, vendar se vedno znova najdejo stvari, ki te presenetijo, razočarajo ali pa popolnoma očarajo. Zakaj sem si spet želela na Erasmus? To sem imela v načrtu že za zimski semester 2020, vendar vsem poznane razmere tega niso dopuščale. Trije semestri študija od doma so me precej  zdolgočasili in res sem si želela zapustiti svojo sobo in doživeti nekaj novega. Odločila sem se za leto Erasmusa. Ker je bila to moja zadnja  priložnost za izmenjavo sem se odločila, da en semester preživim v Španiji, drugega pa na Portugalskem.

Španijo sem izbrala zato ker še nikoli prej nisem bila tam, in seveda zaradi (najpomembnejše stvari na mojem bucket  listu) tega, da sem lahko »zimo« preživela ob Mediteranskem morju. Skupaj z mojo najboljšo prijateljico sva se dogovorili, da se v Španijo odpraviva kar obe, ona se je odločila za Erasmus v Valencii, jaz pa v Cartageni.

Pustolovščino sva avgusta začeli v Valencii, kjer se mi je že na letališču pretrgala naramnica na nahrbtniku in ob prihodu do najinega stanovanja sem po nesreči prevrnila in zlomila še mojo novo steklenico za vodo, ki sem jo prejela od tutorjev (vstavi žalostnega  smeškota tukaj ☹ haha).  Nisem hotela, da  bi neroden začetek vplivali na moje počutje saj sva bili vendar v Španiji! Prvi dan preživet na plaži je naznanil eno leto življenja na morju in moje počutje je bilo spet super.

S prijateljico sva se najprej odpravil še na izlet v Barcelono in nato do moje končne destinacije, v Cartegeno. Odšli sva z avtobusom in takoj, ko sva prispeli sva občutili »čudovito« špansko življenje. Bilo je izredno vroče in ker je bila ura okrog 4 ali 5 popoldne so imeli Španci svojo značilno siesto. Če se malo pošalimo, je bil to čas za spanje in ni bilo nikjer žive duše. Šalo na stran (ali pa tudi ne 😉), siesta v Španiji pomeni, da so bile restavracije s hrano zaprte, nekje od 2h popoldne do 6h ali 7h zvečer, prav tako so bile zaprte mnoge trgovine in druge storitvene dejavnosti. Ponavadi so bile odprte le restavracije s hitro prehrano in svojo lakoto sva ukrotile v PizzaHut-u. Nekaj dni sva še preživele skupaj, nato pa so se najine poti ločile, jaz sem ostala v Cartageni, ona pa se je odpravila nazaj v Valencio.

Ob začetku semestra sem doživela rahlo presenečenje, saj sem komaj takrat ugotovila, da se predmeti za magistrski študij začnejo izvajati šele sredi oktobra, semester pa se tako zavleče v marec (vstavi prestrašenega emojija). Ker sem nameravala drugi semester preživeti v Lizboni, seveda nisem mogla ostati dlje kot do konca januarja in sem zato morala spremeniti vse predmete. Proces je bil precej počasen, kar je bilo pričakovati, saj smo bili v Španiji haha. Tudi ena izmed profesoric nam je že na začetnem srečanju, tipično špansko rekla »everything is going to be fine, dont worry, relax, take it easy«, kar bi pomenilo, da naj se ne obremenjujemo preveč in naj se raje sprostimo, saj bo na koncu vse v redu. Vse predmete sem tudi uspešno opravila in nato je sledil del, ki sem ga že težko pričakovala. Moja ljuba Portugalska.

V Lizbono sem prišla nekaj dni pred začetkom februarja. Že naslednji dan pa sem se s študentsko organizacijo odpravila na izlet, saj kot spoznaš (običajno) prepozno, je 5 mesecev lahko še kako zelo kratkih in zato ne smeš zamuditi nobene priložnosti za pletenje novih prijateljstev 😉.

Faks  ki sem ga obiskovala v Lizboni je bil zelo velik in je imel vsaj tri stavbe, zato sem bila seveda vedno izgubljena. Kar pa mi je bilo zelo všeč pa je bilo dejstvo, da so bile na fakulteti kar 3 velike kantine in še kakšna manjša. Tako si lahko  vsak dan poceni jedel na faksu in hkrati si imel mnogo izbire. Seveda je bil na jedilniku skoraj vedno slavni portugalski bakalar, ki ga lahko domačini pripravijo na 365 načinov. Portugalska je znana po velikih količinah rib in sladic, ki jih lahko najdeš na vsakem koraku (mmmm…😊).

Ena boljših strani Lizbone je tudi mesečna karta za javni prevoz. Z njo si lahko uporabljal avtobus, metro, vlak in celo ladjo. Če si kupil karto za metropolitansko območje Lizbone, si lahko obiskal tudi širše območje mesta in preživel vikende na dih jemajočih portugalskih plažah. Z prijatelji smo to seveda do dobra izkoristili. Naredili smo tudi veliko slik, vsaj 1000 na vsaki lokaciji haha (Niti si ne morete predstavljati kako težko je bilo izbrati samo tri za ta članek…☹)

Če bi lahko mojo Erasmus izkušnjo opisala z nekaj besedami, bi to naredila na naslednji način. Erasmus izkušnja je kot čarobni napoj in, ko ga enkrat začneš piti, kar ne moreš nehati. Sestavljen pa bi bil iz naslednjih sestavin: ščepec stresa, žlica brezskrbnosti, morje izjemnih ljudi iz vsepovsod po svetu, ogromno naučenih besed v mnogo različnih jezikih (in sposobnost, da pozabiš čisto vse, tudi tiste v svojem maternem jeziku), veliko smeha, veselja, čvrstih in čustvenih objemov, strastnih poljubčkov, hladnega in toplega piva, solz, strtih in zaceljenih src, mnogo iskric v očeh, polno preplesanih in neprespanih noči, osupljiva narava in nepopisno veliko nepozabnih trenutkov.

Vse kar se zgodi, se zgodi z razlogom, nekaterih stvari ni moč spremeniti in kar je najbolje je to, da so ob tebi ljudje zaradi katerih je lahko vsak dan najboljši dan tvojega življenja. Erasmus odpira oči v svet, daje lekcije življenja in človeka osebnostno utrdi. Je nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi.

Patricija Vrentuša
Ekonomsko-poslovna fakulteta

ŠTUDIJ V TUJINI
Cartagena, Španija, in Lizbona, Portugalska
Obdobje mobilnosti: september 2021–julij 2022

BODITE SPROTI OBVEŠČENI
Vse aktualne informacije v zvezi z mednarodno izmenjavo študentov in mednarodnim sodelovanjem, bomo objavljali v Erasmus novicah. Na njih se lahko naročite na tej povezavi.