ZGODBE

»Uroš, moraš it’ na Erasmus, to je najboljša stvar v življenju, ne zamudit’ tega!« je poved, ki sem jo slišal od kolegice Maše, ki se je vrnila iz izmenjave v Španiji ter tudi ostalih domačih kot mednarodnih kolegov, ki so se udeležili študijske izmenjave Erasmus+. Sam strah pred tem, da bi zamudil ‘najboljšo stvar v življenju’ (mogoče boljše da rečemo FOMO: fear of missing out) je bil moj glavni motivator, ki je botroval temu, da sem se odločil, da vseeno grem na izmenjavo. Vedel sem, da si bom zameril, ko bom starejši, če se izmenjave ne udeležim. Pomembno se mi je zdelo, da v času študija izkusim še kakšen drugačen izobraževalni sistem, hkrati pa se mi je izmenjava zdela kot idealna priložnost za širše neformalno kulturno učenje ter nova poznanstva in prijateljstva, saj prihajajo udeleženci Erasmus+ programa iz zares različnih okolij.

Postopoma sem začel postajati tudi sit Maribora, saj se mi je zdel premajhen. Kot Kranjčan sem bil celotno obdobje do študija zelo navezan na Ljubljano, a se mi je tudi ta zdela zelo premajhna in zares sem si vsaj enkrat želel izkusiti življenje v metropoli, da sploh vidim, ali mi tako življenje sploh ustreza ali ga zgolj idealiziram. Ta želja in pomanjkanje sporazumov s tujimi institucijami sta mi omogočila, da sem lahko zelo hitro skrčil svojo izbiro na Amsterdam in Prago. Kljub temu je bila izbira zelo težka, saj gre za dve vrhunski mesti, tudi za tuje študente, ki imata največjo kulturno ponudbo v Evropi, kar je meni osebno zelo pomembno. Ko sem malo povprašal kolege, ki so bili v obeh mestih sem izbral Prago, predvsem zaradi nižjih stroškov življenja ter večje možnosti, da bom na gostujočo univerzo tja izbran.

Praga me je presenetila v pozitivnem in negativnem smislu. Kljub temu, da sem že prej bil turistično v Pragi, sem do nje imel dokaj nizka pričakovanja. Zakaj? Zato, ker se v Sloveniji, če je nekaj »češko« uporablja za nekaj kar je ceneno in slabe kvalitete in glede na to, da je Praga prestolnice Češke sem pričakoval podobno. V resnici je Praga vse prej kot »češka (v slovenskem pomenu).« Kvaliteta življenja v tem mestu je vrhunska, predvsem me je presenetil javni prevoz, saj je zares učinkovit, uporabniku prijazen in na voljo konstantno (tudi ponoči), kar pomeni, da nikoli nisem rabil skrbeti, kako bom prišel domov in to mi je predstavljalo udobje.

Stanoval sem v študentskem domu, kjer sem bil s sostanovalci sprva zelo šokiran in razočaran nad tem, da so tako razpadajoči domovi v Evropski Uniji sploh lahko še v uporabi, a sem se temu postopoma začel prilagajati, sprva je bilo zelo stresno, zanimivo mi je bilo kako se človek se res na vse navadi.

Hitro sem se začel zavedati kako privilegirani smo slovenski študenti glede stanovanj (npr. študentski domovi UM so neprimerljiv luksuz) in z boni, saj so zaslužni za to, da se v Sloveniji prej nisem zares naučil kuhati, tako da je bil eden izmed prvih izzivov kuhanje, saj je naročanje dostave hrane po nekaj dnevih postalo finančno nevzdržno. No, zaradi izmenjave sedaj znam skuhati precej več kot testenine s pestom.

Zelo sem bil zadovoljen s študijskim procesom, saj so profesorji uporabljali veliko alternativnih metod za poučevanje. Veliko smo se učili preko diskusije, preko gledanje različnih medijev, izkustvenega učenja. Na voljo sem imel ogromno specializiranih predmetov, ki jih na domači univerzi ne bi mogel opravljati. Nabor predmetov je bil več kot sanjski, npr. imel sem predmete kot so seksualna psihologija, kiberpsihologija, tehnološka psihologija, politični marketing ipd. Kljub temu, da so bili predmeti precej specializirani, smo imeli veliko avtonomije pri raziskovanju znotraj posameznih področjih. Predvsem mi je bilo zanimivo sodelovati v diskusijah ter odkrivati, kako smo si s kolegi kljub globalizaciji, ki je v vzponu, zelo različni. Čeprav študiramo podobno snov in uporabljamo enake vire, imamo zelo pogosto različna mnenja in perspektive. S tem se nanašam predvsem na kulturološki vidik, ne zgolj na individualni vidik. Namreč v Prago sem prišel z dokaj naivno miselnostjo, da si je današnja mladina v Evropski Uniji dokaj podobna, ne glede na to od kod prihajamo. Domneval sem, da imamo podoben okvir, ko diskutiramo o eni stvari, a je realnost zelo drugačna in je vresnici težko zares razumeti, kaj nekdo drug misli, dokler ne primerjaš teh »okvirjev«. Ugotovil sem, da tako nacionalno kot tudi lokalno okolje pomembno definirata posameznika pa četudi mislimo, da je drugače. To spoznanje se mi je zdelo zelo pomembno glede na to, da sem bodoči psiholog in mi bo ta odprtomiselnost sigurno služila v poklicni poti.

Fakulteta se mi je zdela dokaj lažja kot doma, zato sem imel čas zase, kar je pomenilo, da sem več reflektiral o obravnavani snovi, o različnih perspektivah in tako mogoče še bolj utrdil znanje. Prav tako pa je to pomenilo, da sem lahko sebe bolj spoznal in ugotavljal, kaj jaz zares hočem v življenju in v skladu s tem postavljal meje (npr. za vikend se ne dela – to sem si v Pragi lahko privoščil).
Jaz na Češkem nisem doživel nekega ogromnega kulturnega šoka, saj se mi zdi da si je Češka s Slovenijo zelo podobna, pri tem se nanašam na način življenja in odnos ljudi do vseh stvari. Ljudje so dokaj zadržani in nekoliko neprijazni, a te slovensko okolje na to dokaj navadi in utrdi (npr. moje kolege iz Španije je nekoliko arogantno vedenje Čehov dokaj zmotilo in prizadelo). Super prednost je bila, da prihajam iz slovansko govorečega okolja, saj je bilo tudi moje življenje lažje, ko sem moral karkoli prevajati.

Ugotavljam, da je v večjih mestih občutek skupnosti med študenti nekoliko bolj odsoten kot v manjših mestih, kar pomeni, da si veliko bolj odgovoren za svoje socialno življenje. Zdi se mi, da si v Mariboru takoj in enostavno vpleten v študentsko življenje, medtem ko se mi zdi, da sem se v Pragi moral sprva nekoliko potruditi, da sem bil v študentsko življenje, saj v Pragi primanjkuje zgolj študentske infrastrukture (z izjemo študentov tehniških fakultet in njihovega kampusa).

Zelo pa sem bil zadovoljen nad tem, da lahko v Pragi počnem karkoli kadarkoli, saj mesto res vse ponuja ob kateremkoli delu dneva. Na primer v četrtek popoldne sem lahko šel v gledališče, zvečer na druženje v park Letna z izjemnim razgledom na staro mestno jedro, kjer so super glasbo predvajali DJi, nato si druženje nadaljeval v klubu, zjutraj si šel na faks, nato na piknik v park, kjer si imel na voljo žar, ki ga je zagotovila mestna četrt v Pragi 7. In sedaj ugotavljam, kako pomembna mi je ta avtonomija. Zanimivo mi je, kako se mi je 40 minutna pot na drugi del mesta zdela zelo kratka, medtem ko bi se mi enaka poraba časa za tako pot v Sloveniji zdela nesprejemljiva.
Praga je vrhunsko mesto in nanjo sem se zelo čustveno navezal. Moje Erasmus obdobje je eno izmed najboljših obdobij v življenju. Spoznal sem toliko dobrih in srčnih ljudi, ki jih bom za vedno obdržal v življenju, hkrati pa sem spoznal tudi sebe, kaj mi ustreza in kaj si jaz želim. Jaz sem tu zares postal samostojen, odgovoren do sebe in do drugih. Zdi se mi, da sem se ogromno naučil o drugih ter tudi na faksu. Specializirani predmeti so poskrbeli za to, da imam sedaj zelo unikaten profil, ki mi bo verjetno zelo pripomogel pri nadaljnjem izobraževanju in delu.

Moja glavna ugotovitev je, da je svet veliko bolj barve in kompliciran kot se zdi in, da če ne probaš Erasmusa tega preprosto ne veš. Sedaj vem kdo sem, kaj hočem in vse pozivam, da če je le možno, da se izmenjave udeležijo. Začetek ne bo lahek, a bo celostna izkušnja nekaj najboljšega. To je priložnosti, ki je priviliegij. Izkoristi ga.

Uroš Nović
Filozofska fakulteta

IZMENJAVA V TUJINI
Praga, Češka
Čas izmenjave: Februar 2022 – junij 2022

BODITE SPROTI OBVEŠČENI
Vse aktualne informacije v zvezi z mednarodno izmenjavo študentov in mednarodnim sodelovanjem, bomo objavljali v Erasmus novicah. Na njih se lahko naročite na tej povezavi.