ZGODBE

Tuja država, plačani stroški, druga kultura, zabave in lažje opravljanje izpitov. Se sliši lepo, mar ne? To so bile moje asociacije, ko sem slišala za Erasmus program. Mislim, samo enkrat si študent in zakaj ne bi tega izkoristil z ozirom, da ti takšna izkušnja zna koristiti na tvoji poklicni poti? In ker ima naša država tako lepe sosedske odnose (ter ker ima moj program sklenjene Erasmus pogodbe samo s 3 državami) sem se odločila za majhen, (ne preveč) oddaljen Linz v Avstriji. Tam je pozicioniran JKU (Johanness Kepler Universitat), ki šteje med ene najboljših fakultet v zgornji Avstriji. S pomočjo erasmus koordinatorice, ki mi je razlagala postopek izmenjave, sem zbrala vso dokumentacijo, poskrbela za študentski dom in bila v polnem zagonu, da spoznam naše avstrijske sosede.

»Kovček, laptop, ja mama sem na postaji, okei bom«, to so bile moje umiritvene besede mami preden sem zjutraj vstopila na avtobus, ki je peljal direktno do Linza. Sem takrat vedela, kaj me čaka naslednje mesece? Niti približno, moj cilj je bil samo: opravi izpite, najdi mentorja za magistrsko, bodi pridna.

Ko prispeš v tujo državo, preden pričneš z resnim delom (imenovan »fax«) imaš prvi mesec prost. V tem času obiskuješ tečaj za izbran tuji jezik in fakulteta te vpelje v samo kulturo države. Po slovensko povedano, čez dan hodiš na izlete, zvečer pa na privat zabave. In moja opažanja? Ženske pijejo pivo kakor moški, trgovine so ob nedeljah zaprte, uradne ustanove pa imajo zapisan delovnik samo za okras, saj vedno, ko jih rabiš ne delajo. In Avstrijci mislijo, da so lipicanci njihovi konji. Kot Slovenka, sem jih podučila, da je čisto dovolj, da imajo dunajca in slavnega brkatega diktatorja.

Izpostaviti moram gospe iz erasmus pisarn. Kolikor se držijo svojega delovnika in so nam strogo zabičale, naj se jim slučajno ne naslikamo 5 minut pred zaključkom v pisarni, so nam bile vedno na voljo. Potrebuješ nasvet, dokumentacijo, opomnik za oddajo prijavnic, kuli? Ni problema, gospe iz erasmus pisarne bodo za to poskrbele. Poleg zabav, spoznavanja novih ljudi in ostalega, vse ni bilo tako brezskrbno. Kot sem zapisala, sem na erasmus prišla z namenom in profesorji so bili zelo odprti, pripravljeni pomagati ter te usmerjati, sploh, ko sem jih prosila za pomoč pri magistrski nalogi in iskanju pripravništva.

Z marcem se je pričel novi semester in mogoče sem bila na celo treh predavanjih (uvodnih). Na tej točki bom rekla samo – hudič, pa korona. Moje pripravništvo, pomoč profesorjev in njihovo držanje študentov za rokico, vse je splavalo po vodi. Naenkrat je vse potekalo preko mailov, odzivnost profesorjev je bila manjša in bolj odrezava, praktično bil si pripravljen se znajti sam in se naučiti obvezne snovi iz ppt.jev, naloženih videoposnetkov zoom meetingov in indijskih youtube posnetkov (tisti, ki programirate veste kaj imam v mislih).

Kar se šolskega sistema tiče, je drugačen. Torej, v roku semestra moraš napraskati 20 ECTS, en predmet na JKU je vreden 3 ECTS, sklepam da zato, ker imajo vaje in predavanja ločena. V pisarni ti svetujejo, da si izbereš še kakšen predmet poleg za slučaj, da ti ne uspe opraviti vseh prvotno zadanih izpitov, saj potrebuješ teh 20 ECTS za uspešno opravljeno izmenjavo. Tekom semestra tedensko oddajaš seminarje in glej ga zlomka! Vsi izpiti so natrpani konec junija, takoj, ko zaključiš s predavanji. So pa profesorji toliko uvidevni, da nimaš več izpitov v istem dnevu. Zveni težko? Definitivno sem takrat začela ceniti naš šolski sistem.

Nazaj na korono. Mislim, da ko je ta izbruhnila v Sloveniji, smo se mi v Linzu odpravili na izlet v Salzburg. Manj turistov, več zabave za nas. Zelo odgovorno, saj vem. JKU se je takrat že zaprl in vse je že potekalo online in spomnim se, da sem svoji mami javila, da je izbruhnila apokalipsa, saj so se pokvarili vsi pralni stroji v študentu, wifi.ja je zmanjkalo in trgovine so zaprte. »Dovolj je, ti prideš domov«. Tako sem še tisto noč, tik preden so zaprli meje prišla nazaj v Slovenijo. V času, ko sem bila doma, sem še vedno ohranjala stike s prijatelji iz Linza, ki so me obveščali o tem kaj se dogaja. Iskreno, ukrepi izvedeni v Linzu, so bili izvedeni v Sloveniji tudi. Bil je popoln lockdown in jaz živim na vasi. Pod eno streho, s svojo družino. Redko sem za več dni doma in kolikor imam rada svojo družino, 24/7 skupaj je bilo preveč za nas vse. Z očetom sva izkoriščala obvezne nakupe samo, da sva lahko šla iz občine. Ugotovila sem, da lahko svoje »sprehode« po naravi uporabim za čik pavze (ne, starši »ne vedo«, da kadim) in nakup domačih jabolk pri lokalcih je bil samo izgovor, da sem lahko šla na zmenek (ne, tudi za to straši »niso vedeli«).

No, s koncem maja so se meje pričele rahljati in končno sem se vrnila v Linz, saj se je bližalo izpitno obdobje. Verjela sem, da se bom lažje osredotočila na snov. In še vedno sem plačevala študenta, kar je tudi nek smiseln razlog za vrnitev. Izpiti so potekali online, torej predhodno si se prijavil na izpit, na dan izpita si se vpisal v moodle in tam so ti profesorji naložili datoteko. Seveda, je vse potekalo preko zoom meetinga in obvezno si poleg deljenja zaslona moral imeti vklopljeno kamero tudi na telefonu, ki je bila usmerjena točno vate, tvoje roke in računalnik.

To je bila moja izmenjava. Laž bi bila, če bi rekla, da sem uživala na polno in spoznala ogromno ljudi. Moja erasmus izmenjava ni bila v celoti pokrita s vrtnicami, je bilo kar nekaj trnja (hhm korona). Lahko rečem, da sem svojo izmenjavo uspešno zaključila in kolikor mi je žal, da nisem imela priložnosti spoznati »pravih« Avstrijcev, saj je verjetnost, da v študentu naletiš na Turka, Čeha, Srba ali Slovaka večja, ti s katerimi sem bila v interakciji, so bili gostoljubni in prijazni. Še posebej, če si se trudil z njimi govoriti nemško. Kljub temu je bila izkušnja, ki me je naučila se prilagoditi določenim situacijam, nikoli obupati in sprejeti pomoč ljudi, saj so zato tam.

Za zaključek, bom še kdaj ponovila Erasmus+ program? Sam program je kljub ogromni papirologiji dobro izveden in ti da neke kompetence za prihodnost. Osebno močno dvomim, da bi to še kdaj ponovila. Praksa? Seveda, to bom preizkusila, kar se fakultete tiče, se bom trenutno držala svoje FZV.

Tjaša Pečovnik
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

IZMENJAVA V TUJINI
Linz, Avstrija
Trajanje izmenjave: februar – julij 2020