ZGODBE

Že od nekdaj me je mikala tujina. Z družino nismo veliko potovali, zato sem vedno iskala priložnosti kako potovati po svoje. Že v srednji šoli sanjala o študiju v tujini in premlevala kam vse me lahko zanese. Tako sem se v drugem letniku študija odločila za Erasmus izmenjavo. Ob odločanju kam naj grem sem kar kmalu naletela na dilemo. Naj izberem državo, ki je blizu in pri kateri se lahko za informacije obrnem na študente, ki so se tja odpravili v preteklosti? Ali naj se odpravim dlje, v sicer mamljivo tople a meni neznane kraje, ki prinašajo veliko nesigurnosti? Za svojo prvo možnost sem tako izbrala bližjo Češko, a kot je sreča naletela, me je na koncu pot popeljala do nepredvidljivega Cipra.

V mesecih, ki so vodili do izmenjave, sem se soočala z veliko odvečnimi dvomi ali naj res grem ali ne. Ciper je bil dlje kot katerakoli država kjer sem bila do tedaj. Skrbelo me je tudi dejstvo, da je Ciper zaradi političnega konflikta razdeljen na grški in turški del. Po glavi so mi tako skakale misli, kot so: »Želim si tja, v toplino in k morju, ampak ali je varno?«. Odločila sem se, da enkrat za spremembo stopim iz cone udobja in tvegam ter začela iskati stanovanje.

Najti stanovanje v Cipru je bil izziv; ob tem da so najemnine razmeroma visoke seveda tudi nikoli ne veš komu vse lahko zaupaš s svojim denarjem. Ob soočanju s tem sem v enem izmed klepetov na socialnih omrežjih že pred samim prihodom v Ciper spoznala  Felixa z Avstrije. Kar hitro sva spoznala, da si želiva istih stvari, zato sva se odločila, da stanovanje poiščeva skupaj. Našla sva lepo stanovanje v mirni soseski, kasneje pa se nama je pridružila še Julia z Nemčije.

Tako sem rezervirala letalsko karto in kaj kmalu sem že bila na poti v Ciper. Ko sem stopila z letala je bilo kot bi večina mojih strahov izginila. Preplavil me je topel ciprski zrak in zazdelo se mi je, da bo vse v redu.

Kmalu po prihodu smo s Felixom in Julio začeli raziskovati Nikozijo, ki mi je v štirih mesecih, ki sem jih preživela tam, resnično prirasla k srcu. Mesto je majhno in lepo ter preplavljeno s potepuškimi mačkami, za katere pa domačini zelo lepo skrbijo. Polno je restavracij kjer strežejo mamljive grške Gyrose in Moussake, zaradi bližine Aziji pa lahko v njem najdemo tudi veliko avtentičnih arabskih restavracij.

Ko smo se odločili, da obiščemo turško stran Nikozije, so me ponovno preplavile skrbi glede političnega konflikta, a izkazalo se je, da stvar ni bila tako resna, kot sem si jo zamislila. Ob prehodu med stranema smo sicer morali pokazati osebni dokument, ter ponekod so bila varovana območja, kamor ni vstopa, a to je bilo vse. Tako kot na grški strani so bili ljudje tukaj zelo prijazni, cene pa precej nižje. To nas je motiviralo, da smo se večkrat vračali na turško stran, ter sem tam družili ob večerji.

Ko se je začel semester in sem prvič obiskala kampus, sem bila navdušena. V Univerzi v Cipru je vse na enem mestu; na kampusu so pomešani študentje vseh smeri, na njem pa lahko najdeš tudi številne kavarne, odlično restavracijo, papirnico, frizerja in še kaj. Sam kampus je zelo lepo urejen, ob stavbah raznoraznih oblik pa rastejo Oljke. Najbolj me je zagotovo navdušila moderna univerzitetna knjižnica, ki navzven izgleda kot stadion, znotraj pa kot galerija. Ob vsem tem pa imajo študentje Univerze v Cipru tudi brezplačen fitnes in sodelovanje v raznoraznih športnih ekipah ter aktivnosti, ki potekajo v telovadnici na kampusu.

Na predavanja sem sicer hodila samo dvakrat na teden, saj sem v živo opravljala le dva predmeta, za preostala dva pa sem imela individualno delo, saj je bila izvedba v živo v grščini.

Izkazalo se je torej, da sem imela kar pet dni v tednu, ko sem lahko hodila po številnih čudovitih plažah. Kmalu sem spoznala še številne druge Erasmus študente in kar naenkrat so izginile vse pretekle skrbi. Spoznala sem čar majhnosti Cipra, saj smo se lahko zjutraj z avtobusom enostavno zapeljali do plaže in zvečer nazaj v Nikozijo. Tako smo raziskali celotno južno ciprsko obalo; od Paralimnija in Ayia Nape, kjer lahko v turkizno čisti vodi plavaš z želvicami, preko Larnake, kjer je nenavadno topla voda in Limassola s plažo z naravno senco dreves, ter vse do Paphosa, ki ob lepih plažah slovi tudi po številnih zgodovinskih najdiščih. Večino septembra in oktobra sem tako preživela na sončnih plažah, svoj zadnji skok v morje pa sem opravila konec novembra.

Razen plaž sem skupaj z ostalimi študenti raziskala tudi notranjost Cipra, ki jo krasijo številne ljubke majhne vasice in lepa narava za pohode. Razširili smo tudi svoje podvige na turško stran in naredili večdnevni izlet, pri čemer me je navdušil predvsem »ghost town« v Famagusti. Za en teden pa sem svojo pot v tujini kot prvič nadaljevala celo na drugo celino, ko sem v družbi štirih ostalih študentov obiskala čudovit Jordan.

Zaradi vseh teh prelepih izkušenj in izjemnih ljudi, ki sem jih spoznala tekom izmenjave, lahko iskreno rečem, da se je bilo težko vrniti domov.

Svojo izkušnjo lahko tako povzamem kot ležanje na sončni plaži, plavanje z želvicami v turkiznem morju, veliko zelo okusne grške in arabske hrane, raziskovanje prikupnih majhnih vasic in kot radi povedo Ciprčani – več mačk kot ljudi v Cipru.

Ciper mi bo za vedno ostal v srcu in izmenjavo si bom zapomnila za celo življenje, saj mi je dala zelo veliko. Spoznala sem čudovite ljudi, ki jim danes lahko rečem prijatelji, prvič sem izkusila samostojno življenje, naučila sem se kuhati, izboljšala sem svojo angleščino, spoznala različne druge kulture ter postala bolj iznajdljiva. A najpomembneje; z Erasmus izmenjavo sem osebnostno zrasla. Sedaj sem veliko bolj samozavestna, angažirana in pripravljena stopiti iz cone udobja, saj kot pravijo – na koncu obžaluješ le priložnosti, ki jih nisi vzel.

Ana Pušnik
Filozofska fakulteta

ŠTUDIJ V TUJINI
Nikozija, Ciper
Obdobje mobilnosti: september 2022 – december 2022

BODITE SPROTI OBVEŠČENI
Vse aktualne informacije v zvezi z mednarodno izmenjavo študentov in mednarodnim sodelovanjem, bomo objavljali v Erasmus novicah. Na njih se lahko naročite na tej povezavi.