ZGODBE

»A na Erasmus greš?« »A nisi že zamudil tega vlaka?« »Kaj boš pa delal tam, če si tukaj že skoraj vse obveznosti opravil?« »Boš uspel pravočasno magistrirati?« »Kaj pa magistrska naloga?«

Takšna in podobna vprašanja sem dobival od svojih staršev, prijateljev in znancev, ko sem spomladi 2018 začel odločno oznanjevati, da se za zimski semester 2018/19 odpravljam v Krakow, na tamkajšnjo Jagiellonian University – eno najstarejših univerz na Poljskem. Naj omenim, da sem se na Erasmus odpravil pri dopolnjenih 25 letih in v času absolventskega staža na 2. stopnji študija. To morda uvodna vprašanja postavi v perspektivo in kaže na to, da nekatere stvari počnem v svojem ritmu. Pričujoč članek pa pišem z namenom ozaveščanja in morda tudi motiviranja tistih študentov, ki so si že od nekdaj želeli na izmenjavo, pa morda zaradi različnih razlogov ni bilo prave možnosti ali trenutka. Morda spodbudim tudi tiste, ki mislijo, da je z bližanjem zaključka študija priložnost za Erasmus zamujena. Za študijsko izmenjavo sem se odločil, ker sem imel večino obveznosti na matični fakulteti že opravljenih, vendar pa sem hkrati imel tudi možnost dodatnega študijskega leta v obliki absolventskega staža. Na Erasmus sem v preteklosti sicer že želel oditi, vendar mi nekako ni uspelo. V času absolventskega staža pa je bila ta odločitev lažja. Študijska izmenjava v času absolventskega staža pomeni, da si lahko izbereš predmete glede na tvoje področje zanimanja, saj nisi vezan na zamenjavo predmetov z obveznim študijskim programom, ampak se ti opravljeni predmeti vpišejo k prilogi k magisteriju kot dodatni predmeti.

Zakaj Krakow? Mesto sem na kratko obiskal eno leto pred svojo izmenjavo in mi je enostavno bilo tako všeč, da sem se odločil ostati tam za pol leta mojega življenja. Krakow je vsekakor mesto, ki ponuja veliko. Široko akademsko področje? Da! Pestro ob študijsko dogajanje? Da! Mesto polno zgodovine in možnosti za udejstvovanje na kulturnem področju? Da! Krakow, pravzaprav je študentsko mesto. Če pomislim, smo bili prisotni na vsakem koraku, zato vključitev v študentsko življenje tam poteka zelo enostavno. Morda je v času moje izmenjave pravzaprav bilo najtežje kljubovati nekoliko bolj mrzlemu vremenu, kot smo ga vajeni v Sloveniji, vendar je vsekakor bilo vredno biti študent tam. No, pa ko malo boljše pomislim, spet ni bilo tako hudo mrzlo, da bi to bila kakršnakoli ovira. Vsekakor se privadiš. In se splača.

Predavanja na fakultetah in izpiti so seveda potekali v angleščini. Besedo fakulteta uporabljam v množini, ker sem imel predmete na različnih fakultetah in na razpršenih lokacijah po mestu. Kar je včasih pomenilo dirko s časom na tramvajih ali avtobusih, ko smo skupaj z drugimi študenti hiteli ujeti predavanja. Glavni izziv v času Erasmusa je vsekakor bil jezik, saj je angleščina postala del mojega vsakdana. Čeprav angleško govorim že vrsto let in bi se pohvalil, da je moje znanje kar dobro na tej točki, pa vendar je bilo vseskozi govoriti in misliti v tujem jeziku nekaj popolnoma drugega kot govorjenje maternega jezika v domačem okolju. Predvsem na začetku izmenjave sem se nekoliko »lomil« pri govorjenju, kasneje pa ni bilo težav. Angleščina mi je poleg življenja na fakulteti prišla prav tudi pri vsakodnevnem življenju. Živel sem v centru, kjer večina populacije govori angleško, tako da se ni bilo težko zmeniti zadev – vsaj tistih osnovnih, kot so npr. obisk frizerja, nakup v lekarni, naročilo kave, pomoč v knjigarni pri iskanju knjige, vpis v knjižnico itd. Izziv so vedno predstavljale manjše trgovinice ali izleti izven mesta, kjer se je bilo potrebno znajti v poljskem jeziku. Da, tudi nekaj poljščine sem se vmes uspel naučiti! V okviru izobraževanja na Jagiellonian University sem obiskoval začetni tečaj poljščine v obsegu 60 ur. Ker sem tečaj pravočasno vpisal v študijski sporazum, sem po opravljenem zaključnem izpitu pridobil tudi kreditne točke. Poljščina zna biti kar težek jezik, čeprav se nam na prvi pogled zdi zelo podoben, vendar pa so težave nastale pri sklanjatvah in izgovarjavi. Čeprav mi je tečaj dal neko osnovo jezika in samozavest, da sem v trgovini kupil kruh in povedal nekaj stavkov v poljščini, pa so se zadeve znale zakomplicirati, ko sta me naključna prodajalka v trgovini ali pa varnostnik v knjižnici kaj naključnega povprašala. V takšnih situacijah ugotoviš, da ti angleščina morda ne bo pomagala, pa čeprav velja za svetoven jezik. V takšnih situacijah pravzaprav ugotoviš, da se bo nekje na tujem lažje zmeniti, če govorim v slovenščini, kot pa v katerem drugem jeziku. Kdo bi si mislil! Že npr. pošiljanje pošte domov v Slovenijo (npr. Erasmus dokumentacije na začetku izmenjave 😊 ), ko mi je poljščina še bila tuja, je primer situacije, ko sta mi slovenščina in iznajdljiva uporaba kretenj pomagala pri opravilu, ki ga morda včasih vzamemo za samoumevno. Izmenjava v mestu kot je Krakow, te vsekakor nauči iznajdljivosti na vseh področjih. Predvsem pa fleksibilnosti glede jezika.

Če bi moral izpostaviti eno izkušnjo iz svoje izmenjave, bi to težko storil. Dogajalo se je veliko. Akademski »highlight« je vsekakor bil to, da sem si izbral predmete, ki so ustrezali področjem mojega zanimanja. Eden izmed takšnih predmetov se je imenoval bilingualizem in multilingualizem: izzivi za praktike, ki se je osredotočal na govorjenje več jezikov v vsakdanjem življenju – nekaj kar sem tekom Erasmusa lahko apliciral in opazoval pri sebi. Poleg tega so bile tukaj možnosti obiskovanj »bližnjih« mest – npr. Wroclawa, Varšave… pa tudi »nekoliko« bolj oddaljenih – npr. Gdanska. Krakow je transportno središče, kar pomeni, da imaš veliko možnosti za krajši izlet ali oddih, ko imaš prosto na fakulteti. Na organiziranih dogodkih za študente sem imel priložnosti spoznavati ljudi iz različnih držav: Nemčije, Francije, Poljske, Italije, Velike Britanije, Turčije, Hrvaške, Španije, Kazahstana, Ukrajine… Moj socialni krog na koncu Erasmusa je bil iz vidika narodnosti zelo bogat in razširjen. Vsaka država prinese svojo kulturo, svoje navade… Izmenjava pa omogoča, da se pomešamo in spoznamo ljudi, ki jih morda sicer ne bi. Vsekakor ti izmenjava v tem mestu lahko ponudi možnosti za pridobivanje življenjskih izkušenj. Npr. nakup karte za vlak tako, da na list ali na telefon napišeš kam želiš iti in ob kateri uri, ker prodajalci na okencu ne govorijo tebi poznanega jezika. Ali pa se navaditi na to, da prijatelji iz Španije jedo večerjo ob enih zjutraj. Izmenjava kulture se lahko vidi tudi v tem, kako boš tebi dragega prijatelja ali prijateljico pozdravil. Boš ponudil roko, objem, poljub na lica ali pa se samo dotaknil z lici? Pa ne pozabit, da nekateri niso vajeni izkazovati naklonjenosti, pa če tudi preživljaš večino časa skupaj.

Moja priporočila za Krakow? Vsekakor Kazimierz, ki je središče dogajanja tako podnevi kot ponoči. Če si raziskovalni tip, najdeš skrite kotičke za študij. Glavni trg v starem mestu je pred nekaj leti bil popolnoma obnovljen, zato privablja številne turiste, kar zna biti ob jutranjem hitenju na faks moteče, pa vendar ima svoj čar. Razgledna točka na gradu je vsekakor mus tamkajšnjega Erasmusa. Prav tako pa sprehod ob reki v času sončnega zahoda. Vsekakor pa ti priporočam, da izklopiš navigacijo in se vsaj za nekaj časa izgubiš v mestnem vrvežu. Na tej točki omenjam turistične znamenitosti, ki pa si jih lahko ogledaš iz nekoliko drugačne perspektive. Ko dovolj časa preživiš v mestu kot je Krakow (beri: prvi mesec), dobiš neko odločnost, znajdeš se po mestu, veš kam moraš it, kar pomeni, da deluješ manj kot turist in bolj kot domačin. Če so me prva dva tedna izmenjave na glavnem trgu obravnavali kot turista in vedno vabili na vodene oglede mesta, se je to kaj hitro spremenilo v naslednjih mesecih, ko sem po mestu postopal odločno in s ciljem. Domačini pravijo, da turisti izgledajo nekoliko izgubljeno oziroma, da si dlje časa ogledujejo okolico, kar jim omogoča, da hitro prepoznajo kdo je tukaj nov in kdo domač. Kot del študentskega življenja hitro postaneš domač. Kot študent na izmenjavi v Krakowu se je tako vsekakor smiselno pridružiti tamkajšnji organizaciji za študente na izmenjavi. Si želiš preizkusiti v glasbi in odigrati na koncertu, morda se izraziti v gledališču, ali pa sodelovati pri pripravi kulturnih večerov? Na izmenjavi je to možno.

Če se do sedaj kdo sprašuje, kako se je moja izmenjava končala, naj povem, da sem jo uspešno zaključil. Čeprav te na neki točki morda zadene domotožje ali pa želja po domačem okolju, se da tudi za nekaj časa brez tega preživeti. Tudi to, da sem morda bil med »starejšimi« na študijski izmenjavi ni predstavljalo nobenega problema. Pravzaprav ravno obratno. Spoznal sem ljudi, ki so bili v podobni situaciji in se odločili enako. Na tej točki zagotovo menim, da mi je Erasmus dal veliko, kar za moje pojme odtehta manjše nevšečnosti, ki sem jih doživel. Pridobil sem si nove akademske kompetence, življenjska znanja in izkušnjo bivanja v tujini, ki jo priporočam vsakomur. Tudi magistrsko nalogo sem uspešno že zagovarjal, čeprav se mi je tekom študijske izmenjave porajal dvom, če mi bo uspelo. Idejo o temi za svojo nalogo sem dobil prav na Erasmusu, realiziral pa sem jo, ko sem prišel domov. Kako mi je to uspelo? Organizacija časa, jasen načrt in želja po pravočasnem zaključku študija. Naj bo moja izkušnja dober primer, da se s primerno organizacijo časa in samoiniciativnostjo lahko zaključi študij pravočasno, tako da to naj ne bo izgovor. Vsekakor bi vsakemu, ki je morda na meji odločanja, če naj gre ali ne, svetoval, naj odda prijavo in poskusi.

Če povzamem, Erasmus mi je dal iznajdljivost, željo po dodatni mobilnosti in dragocene izkušnje za življenje. Vsekakor bi se takšne izkušnje ponovno udeležil.

Erasmus ni mus, pomaga pa!

Igor Peras
Filozofska fakulteta

ŠTUDIJ V TUJINI
Poljska – Krakow
1. 10. 2018 do 22. 2. 2019