ZGODBE

V študijskem letu 2018/2019, sem odšla na izmenjavo na Norveško. Praktično usposabljanje sem opravljala na Norwegian University of Life Sciences, v skupini – Ethology and Animal Environment Group, ki je del katedre za znanosti o rejah živali in akvakultre.

Univerza se nahaja v občini Ås, ki je približno 35 km južno od Osla, v regiji Follo in je del okrožja Akershus. Ås obsega 101,3 km², zanj pa je značilna odprta kulturna krajina, kjer prevladuje kmetijstvo.

Izmenjava je bila spontana odločitev. Zanjo sem se odločila na podlagi vsebine in obsega praktičnega usposabljanja, ki je bilo tesno povezano z mojim interesom in je hkrati dopolnjevalo moje že pridobljeno znanje na matični fakulteti. Ker imam rada izzive, se nisem kaj dosti obotavljala. Čez dva dni sem poiskala razpis in prijave, ter pričela z urejanjem vse potrebne dokumentacije. Dodaten razlog na podlagi katerega sem se odločila za prijavo, je bila Skandinavija, katere še nisem nikoli obiskala. Ta me je pritegnila zaradi kulturnega in zgodovinskega bogastva, ki se zelo razlikuje od preostalega dela sveta.

Pred odhodom se na izmenjavo nisem kaj dosti pripravljala. Načeloma sem človek, ki vedno vse načrtuje in mora imet vse »po predalih«. Ker sem kar se tiče potovanj avanturist, sem se držala principa »go with the flow«, kar je bila dobra odločitev. Zelo velikokrat se zgodi, da si vse splaniramo in vse načrtujemo, potem smo pa razočarani, ker stvari v realnosti niso takšne kot smo jih pričakovali.

Poiskala sem nastanitev in pričela svojo avanturo.

V času praktičnega usposabljanja sem živela v privatni nastanitvi, saj imajo nastanitve v študentskem kampusu velikokrat premalo prostih mest ali pa so predrage. Mesečna najemnina znaša med 4000 in 6000 NOK (400-600€) tako, da se je potrebno zavedati, da Erasmus+ finančna dotacija nikakor ne zadostuje za pokritje stroškov celotnega meseca. Pred prihodom v privatno nastanitev, je potrebno plačati polog (300-500€), ki je ob odhodu seveda povrnjen.

Sama sem živela v hiši, ki je od univerze bila oddaljena 4,3 km in je posledično najemnina bila tudi cenejša (400€). Mislim, da lahko vsak študent, ki zraven obveznosti dela tudi preko študentskega servisa (pred izmenjavo) in si zna porazdelit stroške zasluži dovolj, da mu ob pomoči finančne dotacije ostane za preživetje tudi na izmenjavi.

Študentski domovi so naselje lesenih hišk, ki so razdeljene po sobah. Vse hiške imajo skupno ali zasebno kopalnico in kuhinjo, skupne prostore, lastno ali skupinsko sobo in dostop do interneta (wifi).

V hiši sem živela s tremi cimri in dvema psoma. Mislim, da so ljudje s katerimi živiš lahko velik vpliv na tvojo Erasmus+ izkušnjo. Če ne maraš izzivov, novih ljudi, se zelo težko prilagodiš na skupno življenje, je za tebe verjetno boljša opcija študentski dom s privatno sobo. Sama sem imela veliko srečo, saj smo se razumeli zelo dobro in smo skupaj raziskovali pokrajino Norveške.

Hrana je tukaj v primerjavi z našimi standari izredno draga. Za svoje potrebe sem za hrano porabila nekje do 250€ mesečno (max). Vse je seveda odvisno od vsakega posameznika, načina prehranjevanja in ostalih razvad.

Kot sem že omenila v uvodnem delu, je moje delo bilo povezano z etologijo. Delala sem z manjšo skupino ljudi. Njihov princip je predvsem tvoje lastno delo in samoiniciativa. V primeru nejasnosti, ti bodo na pobudo tvojih vprašanj z veseljem pomagali. So skupina ljudi, ki so strokovnjaki vsak na svojem področju in različnih živalskih vrstah. Kar sem takoj opazila je bilo to, da med nami ne delajo razlik. Vsak se pogovarja s vsemi, naziv ni pomembnem. To je ključen faktor pri tvojem delu, saj lahko tako delaš učinkoviteje, se ne podcenjuješ in si posledično dodatna gonilna sila skupine.

Prav tako sem bila presenečena nad širokim spektrom dostopa do raznih člankov, literature in ostalih publikacij. Vse katedre delajo na izredno velikih in zanimivih raziskovalnih projektih.

V času predavanj je vsaka sreda, študentska sreda. Študentska skupnost v Åsu (Studentsamfunnet i Ås) pripravlja tematske »čage«, ki so vedno zelo obiskovane. Zraven zabave organizirajo tudi ostale dogodke, ki se odvijajo skoraj vsak dan, tako da kot študent NMBU skoraj nimaš možnosti, da ne bi vedel kaj početi.

Sledi najbolj pomembno vprašanje vsakega povprečnega študenta: Kaj pa alkohol? Norveška ni dežela, kjer bi na študentskih čagah alkohol tekel v potokih. Alkoholne pijače so izredno drage. Za steklenico najcenejšega žganja (primer: vodka v SLO 9€), boš moral odšteti 40€+. Da potolažim vse »pivoljubce«; pivo je najcenejši alkoholni produkt, ki pa je v primerjavi s Slovenijo še vseeno zelo drag. Za najcenejše pivo je v trgovini potrebno odšteti 3-3,5€, kar pa še vedno pomeni okrog 20€ za celotni sixpack. V lokalu je za eno pivo potrebno odšteti okrog 8€, pa vse tja do 20€.

Zaključek? Pred odhodom spakiraj v kovček ali pa če imaš možnost, idi na Švedsko in alkohol kupi skoraj za polovično ceno.

Na Norveškem je zelo velik poudarek na aktivnem preživljanju prostega časa. Imajo zelo dobre urejene kolesarske in tekaške poti, vodene telovadbe, telovadnice, plezalne stene, proge za tek na smučeh in rekreativno smučanje. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času, je glavno prevozno sredstvo kolo, v zimskem času pa se študentje in profesorji na univerzo pripeljejo s smučmi za tek na smučeh, jih parkirajo pred vhodom in odidejo do predavalnic. Velika večina študentov tako svoj prosti čas preživlja zunaj in se ob enem tudi rekreira.

Prvi vtis, ki ga dobiš ob obisku Norveške je, da norvežani nikakor niso ljudje, ki bi pristopili do tebe in pričeli pogovor. So zelo zaprti in ne radi komunicirajo z neznanci. V zimskem času je včasih vrhunec medsebojne komunikacije, da sosed pozdravi soseda. Dobra stvar je ta, da skoraj vsi govorijo angleški jezik tako, da se lažje znajdeš v novem okolju.

V času, ki sem ga preživela na izmenjavi, sem se privadila na novo podnebje. Kot sami pravijo: “There’s no such thing as bad weather in Norway, only bad clothes”. Kar hitro se navadiš, da je kolo prevozno sredstvo v vseh vremenskih razmerah. Zjutraj se ne obotavljaš kakšno je vreme ne glede na to ali je brez oblačka, sneži ali pa lije kot iz škafa.

V času izmenjave, sem izkoristila vikende in veliko potovala, praktično sem videla skoraj vse predele države. Če imaš enako željo kot jaz in si v prostem času želiš veliko potovati za čim manj denarja, si zapiši kodo »UNDER26«, ki ti omogoča cenejše javne prevoze, letalske karte in nekatere vstopnine. Polnočnega sonca, polarne noči, severnega sija, druženja z jeleni, dog-sleddinga, husky experience in najboljše morske hrane pač ne moreš doživet nikjer drugje.

Če se odločaš za izmenjavo na Norveško moraš vedet, da definitivno ni zate, če obožuješ vroča poletja in tople temperature. Poleti se temperature v povprečju povzdignejo nekje na 16°C, v zimskem času pa se gibljejo med -10°C in -1,5°C.

Pozimi preživiš dva meseca skoraj brez sončne svetlobe (2,3 ure svetlobe), poleti pa 2 meseca z njo spiš. Prav tako je potrebno vedeti, da se vreme spreminja iz minute v minuto in ga ni mogoče točno napovedati.

Izmenjava je bila vsekakor prava odločitev, saj mi bo omogočila nadgradnjo že pridobljenega znanja, prenos znanj v druge kroge, ob enem pa mi bo pripomogla k nadaljnjem študiju.

Videla sem ogromno novih stvari in kar je zraven pridobljenega znanja najbolj pomembno – izkoristila sem vsak trenutek, se prepustila in doživela izkušnjo, ki bi jo moral vsak študent vsaj enkrat v življenju.

Anja Žnidar
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

PRAKSA V TUJINI
Norveška, Ås
Obdobje mobilnosti: julij 2019–september 2019