ZGODBE

Hitro je prišel ta čas pred koncem študija, ko sem imel na razpolago toliko različnih akademskih in kariernih priložnosti. Lahko bi ekspresno zaključil magistrski študij (ah, možnost, ki je dolgočasno bolj prikladna za kolege(ice), ki ozko sledijo toku predpisanega študijskega gradiva); lahko bi dokončeval študij in služil zelence (eh, to bom počel še celo življenje); v daljavi pa se je kazala drugačna, netipična in kar ambiciozna priložnost. Vedel sem, da si od nekdaj želim mednarodne izkušnje, ampak mogoče ne ravno tiste klasične študijske na tuji univerzi. Zasledil sem razpis za opravljanje prakse na Veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju in po oddani prijavi, razgovoru, izbirnem postopku, varnostnemu preverjanju, administrativnih kalvarijah, sem se čez dobrih 6 mesecev znašel tam – v rodnem mestu Sacher torte in šnicla, ki sta oba moja gurmanska favorita.

Iskreno povedano se mojih dobrih 4 mesecev, ki sem jih preživel na Dunaju, ne da opisati v temu podobnemu poročilu. Opišem lahko posamezne trenutke, spomine in naloge, vendar bi ob tem naredil krivico vsem lepim mislim, ki bi jih nenamenoma izpustil.

Dunaj ni zgolj eno izmed najlepših evropskih mest, temveč tudi dom in sedež mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo združenih narodov (OZN) in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Veleposlaništva tukaj igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju mostov med državami in krepitvi diplomatskih vezi. Delo na Veleposlaništvu je bilo raznoliko. Med svojim obdobjem prakse sem opravljal naloge, ki so segale vse od konzularnih, upravnopravnih, gospodarskih in političnih področij do sodelovanja pri visokopomembnih diplomatskih dogodkih ter sprejemih. V veliko čast mi je, da sem v svojo prakso ravno ujel obdobje, ko je dunajski diplomatski zbor gostil najpomembnejše državnike Republike Slovenije. Veleposlaništvo sta v tem času obiskala predsednica RS Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob. Izpostavil bi tudi, da smo od organizacije do izvedbe pripeljali tudi najpomembnejši diplomatski dogodek – nacionalni sejem ob dnevu državnosti, ki se ga je udeležilo več kot 500 najvišjih diplomatskih predstavnikov in gostov iz različnih držav.

Opravljanje prakse mi je omogočilo, da sem se med drugim poglobil tudi v raziskovanje avstrijske zunanje in notranje politike ter njene varnostne strategije (npr. politika nevtralnosti in sodelovanje v NATO). S spremljanjem političnih dogajanj in udeležbo na strokovnih predavanjih, ki jih je organizirala avstrijska Diplomatska akademija, sem pridobil dragocene vpoglede v delovanje Avstrije v mednarodnem okolju.

Nikakor moji Erasmus avanturi ni manjkalo prečudovitih izletov, kopanja na bazenu, obiskov gledališča, festivala na Donauinsel, dunajske variante odprte kuhinje in ostalega »razvedrilnega« programa v družbi izjemnih ljudi. Dunaj me je očaral s svojo bogato kulturno dediščino, od katerih me je v prvi vrsti prevzel biser svetovne umetnosti – Belvedere. Seveda pa nikoli ne bom pozabil mnogih sprehodov po mojem 1., 2., 7., 15., … bezirku in posedanja pred Votivkirche, ki je po mojem skromnem mnenju veličastnejša od tiste na osrednem dunajskem trgu. Odkrivanje umetniških zakladov in zgodovinskih dragocenosti je bilo izjemno. Ob misli, da sem dnevno na delo odhajal mimo stavb s karakterjem, ki niso zgolj črnobele kocke s čistimi linijami in umetnimi materiali v kvazi »industrialnem« slogu, me oblije vzhičenost.

Dunaj se lahko pohvali z razvejano mrežo avtobusnih, tramvajskih in podzemnih železniških linij. Vse so odlično povezane, kar omogoča hitro in enostavno premikanje med različnimi deli mesta; na slednjo spremembo tega standarda pa se v domovini sedaj stežka nazaj privajam. Poleg udobja in povezanosti javnega prevoza je Dunaj znan tudi po svoji zavezanosti k trajnostni mobilnosti, kjer moram priliti tudi svojo kritiko. V samem središču mesta se tistim »nadležnim« turistom nudijo storitve vožnje s kočijo, ki jih po poletno razgretem asfaltu trpeče poganjajo dehidrirani in izčrpani konji. Slednji po mestu puščajo fige, ki so vse prej kot podobne tistim z dreves. Več kot očitno se Dunaj ne more pohvaliti z nazivom »prestolnica z najboljšim standardom za življenje konj«.

Celotna izkušnja na Dunaju je bila za mene neprecenljiva. Praktično delo v diplomatskem okolju me je naučilo prilagajanja, veščin medosebne komunikacije in pomembnosti mednarodnega sodelovanja.

Sedaj lahko rečem, da me je Dunaj vzel za svojega. Vračal sem se domov, ko je ekipa VDU na Facebooku delila status o zaključku mojega pripravništva. Potočil sem slano solzo in si obljubil, da me bo Dunaj v prihodnosti spet udomil.

Anej M Irgolič
Pravna fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Dunaj, Avstrija
Obdobje mobilnosti: april 2023–julij 2023