ZGODBE

Olá! Ker zelo rada potujem in si nabiram nove izkušnje, sem vedela, da moram izkoristiti Erasmus izkušnjo. Želela sem si opravljati prakso nekje, kjer bi prejela čim več novega znanja in izkušenj, nekje v toplejših krajih, da bi lahko poletje izkoristila 100 %, v mislih sem imela Španijo in Portugalsko. S sošolko sva obe imeli enake želje in se odločili, da odideva skupaj. S strani profesorice sva dobili predlog opravljanja prakse v podjetju CITEVE na Portugalskem. Slišali sva veliko zanimivega o tem podjetju s strani profesoric in res sem bila navdušena, ko so sporočili, da smo več kot dobrodošle pri njih. Niti malo mi ni žal, da sem se odločila za nepozabno prakso v tujini. Portugalska – dežela morja, sonca, dobre hrane in pijače – obrigada!

Praktično usposabljanje sem opravljala v manjšem mestu Vila Nova de Famalicão na Portugalskem v podjetju CITEVE (Tehnological centre for textile and clothing of Portugal), imajo pa tudi podružnice v Braziliji, Tuniziji, Argentini, Pakistanu, Čilu in Mehiki. V podjetju imajo različne laboratorije, razvojne pisarne, veliko različnih strojev in načinov dela, različne stranke in podjetja, s katerimi sodelujejo, prav tako različne projekte. Imela sem priložnost sodelovati pri projektih in se učiti delati z različnimi računalniškimi programi ter delati na različnih strojih in avtomatih. Čeprav je veliko zaposlenih mlajših, je bila včasih komunikacija otežena, saj veliko Portugalcev ne govori angleško. Četudi je bila komunikacija kdaj pa kdaj otežena, smo se še vedno nekako sporazumeli z rokami in se na ta račun veliko nasmejali. Delavnik je potekal od 9. ure do 18. ure, včasih tudi dlje. Prebivala sem približno 30 minut stran od podjetja, zato sem vsak dan v službo hodila peš, saj veš, jutranja rekreacija. V podjetju sem imela dva super mentorja, Ano in Flávia. Z obema sem super sodelovala in še vedno imamo kontakt, prav tako tudi z ostalimi kolegi iz podjetja. Ta čas, ko sem bila tam, so imeli nekaj zelo zanimivih projektov, kjer sem lahko sodelovala pri razvoju krojev in izdelkov, tudi pri sami izdelavi. Ker so projekti, dokler niso končani in javno objavljeni, privatni, žal o njih ne smem veliko govoriti. Zelo sem vesela, da so mi dali možnost sodelovanja, saj sem od teh izzivov veliko odnesla.

Dobili sva tudi nalogo oblikovati manjšo kolekcijo oblačil, pri čemer sva lahko uporabili materiale in stroje, ki so na voljo v podjetju. Z nekaterimi stroji sem se prvič srečala v živo, saj jih na naši fakulteti nimamo. Kolekcijo sem izoblikovala in izdelala tako, da sem uporabila čim več različnih strojev in naprav, kot na primer lasersko izrezovanje, avtomatski razrez krojev, stroj za tiskanje na tekstilije, kroje sem digitalizirala s programom Lectra Modaris, ter ostale specialne stroje.

Začela sem z raziskavo neke teme, izdelala moodboard in kasneje s pomočjo računalnika izrisala modne in tehnične skice modelov. Oblikovala sem tudi digitalne vzorce za tkanine s pomočjo Adobe Illustratorja. Nato mi je doña Graça, zaposlena šivilja v podjetju, ki ima res veliko izkušenj na tem področju, pomagala z izrisom krojev po mojih merah, te kroje pa sem kasneje digitalizirala s programom Lectra Modaris s pomočjo mentorja Flávia. Naučil me je, kako delati s programom, kako uporabljati digitalizirno mizo in kako delati popravke v samem programu. S pomočjo mentorice sem izbrala materiale, ki so bili primerni za izdelavo mojih modelov. Ko so bili kroji digitalizirani, sem na njih s pomočjo Illustratorja na kroje vnesla vzorce. Vse kroje z vzorci smo nato natisnili na belo tkanino in kasneje z avtomatskim krojilnim strojem izrezali le-te. Na nekatera oblačila sem vzorce izrezala še z avtomatom z laserskim izrezom. Ko so bili krojni deli pripravljeni, sem jih zašila, na koncu pa je sledilo še manjše fotografiranje oblačil. Ker mi je pred koncem izmenjave ostalo še nekaj časa, sem si lahko izdelala še kakšno dodatno oblačilo.

Med samo izmenjavo sem lahko z mentorico obiskala nekaj različnih podjetji in opazovala, kako delajo teste ali preizkušajo oblačila, kar je bilo res zelo zanimivo. Zelo me je pritegnilo, kako sproščeni so bili vsi zaposleni, počutila sem se domače in hitro se zelo navadiš besedne zveze »saj imamo čas«. Velikokrat smo se po koncu službe tudi podružili ob pijači in obilni večerji.

Na Portugalskem je med poletjem zelo vroče, a kljub vročini sva vsak vikend obiskali nov kraj in doživeli nove dogodivščine. Še dobro, da so karte za vlak in metro ugodne. Skoraj vsako nedeljo sva preležali na plaži, velikokrat v mestu Matosinhos, in se kopali v hladnem Atlantiku. Obiskali sva tudi različne festivale in koncerte, tudi nočnega življenja ni manjkalo. Največkrat sva obiskali Porto, ki nama je bil najbolj všeč, velikokrat sva obiskali tudi prelepo Brago, Aveiro, Guimarães in še bi lahko naštevala. Preden sva morali spakirati kovčke in se odpraviti domov, pa sva za nekaj dni pobegnili še v Lizbono, obiskali pa sva tudi Sintro. Portugalci se zelo radi družijo in jejo zelo dobro hrano ter seveda zraven pijejo odlična vina. Najbolj mi je v spominu ostal portovec in pastel de nata.

Čeprav je vse skupaj prehitro minilo, sem uživala vsak trenutek, preživet na Portugalskem. Sama Erasmus izkušnja me je spodbudila, da me ne sme biti strah in da moram stopiti iz svojega balončka. Pridobila sem nova znanja, nove izkušnje in nove prijatelje, ki jih nikoli ne bom pozabila. Vsi izleti, festivali, druženja in lenarjenja na plaži so trenutki, ki se jih spominjam z nasmehom na obrazu. Naučila sem se nekaj osnov jezika, največ uporabljeno portugalsko besedo pa sem si za vedno zapisala na kožo.

Vem, da to ni zadnjič ko sem obiskala Portugalsko. Portugal, tenho saudades tuas e até breve!

Amadeja Prijatelj
Fakulteta za strojništvo

PRAKSA V TUJINI
Vila Nova de Famalicão, Portugalska
Obdobje mobilnosti: junij 2023–avgust 2023