ZGODBE

Za usposabljanje iz anesteziologije sem se odločil, ker je to bila veja medicine, ki me je zelo zanimala in iz katere sem že imel nekaj predhodnih izkušenj, zato sem želel videti, kakšne so morebitne razlike ali podobnosti med našo prakso ter prakso nekje drugje. Medicina je stroka, ki jo vodijo novi razvoji v standardih, praksah in tehnologiji, pa vendar se dejavnost in navade še vedno razlikujejo med državami, ponekod tudi med samimi mesti znotraj države in je vredna izkušnja videti kaj novega. Država izbora mi je bila Škotska ter mesto Glasgow. Škotska mi je od nekdaj bila lepa država, z mestmi kot direktno iz Harry Potterja. Že v srednji šoli sem imel veliko željo študirati ravno tam, v mestu, kjer sem sedaj lahko opravljal usposabljanje, tako da je bila odločitev, kam iti, zelo preprosta in logična.

Usposabljanje je bilo zelo klinično in praktično usmerjeno, kar je meni bilo super. Dnevi so se začeli zjutraj z jutranjim sestankom s celotno kirurško ekipo, temu pa je sledila priprava na naše operacije. Ta je zajemala pregled bolnika in pridobitev njegovega strinjanja s samo splošno anestezijo ali morebitno drugo metodo anestezije. Nato je bilo treba si pripraviti zdravila, ki jih bomo uporabljali pri pacientu. Ko smo bili pripravljeni, je pacient prišel v operacijsko dvorano, kjer smo mu nastavili metuljčka in ves monitoring. Temu delu je pogosto sledila dodatna oblika protibolečinske terapije v smislu raznih blokad živcev, kar pomeni blažjo bolečino za bolnika po posegu. Po vsem tem smo bili pripravljeni bolnika uspavati ter mu oskrbeti dihalno pot z raznimi pripomočki, kar nam omogoča, da nadziramo bolnikovo dihanje med posegom. Pacienta smo nato med posegom nadzirali in ga po končani operaciji zbudili ter praktično ponavljali tak cikel. Čeprav se to zna slišati repetitivno in na čase dolgočasno, je to najboljši način, kako se naučiti tako praktičnih veščin kot tudi trenirati že pridobljeno znanje s ponavljanjem. Prav tako je treba vzeti v zakup, da je vsak pacient svoj človek in se lahko odzove popolnoma drugače na eno stvar kot drug, tako da v bistvu nikoli ni en primer enak drugemu. Seveda pa vse ni šlo vedno tako po maslu, kajti na Škotskem uporabljajo drugačno opremo, drugačne tehnike ter nekatera drugačna zdravila, ki jih jaz nisem bil vajen ali za njih nisem niti slišal, tako da je bilo nekaj trenutkov, ko sem bil izven cone udobja, kar pa je pravzaprav dobra stvar, kajti to me je prisililo se naučiti nove metode in tehnike, ki znajo priti marsikdaj prav. V veliko veselje mi je bilo tudi se udeležiti Anestezijskega festivala v Edinburghu, ki velja za enega najboljših kongresov s področja anestezije na Škotskem. Pa čeprav je bilo delo izjemno zanimivo in poučno, je vrhunec definitivno predstavljal ljudi, ki jih spoznaš tekom izmenjave, bodisi sodelavce, s katerimi greš »na eno pijačo« in prideš domov 6 ur kasneje, popolne neznance, ki jih spoznaš na svoji prvi noči zunaj, ko se odločiš iti sam v klub in te peljejo na oglede po državi ter ti razlagajo svoje probleme v zvezah ter facetime-ajo s tvojo mamo, ali pa tudi samo ljudi, ki si jih videl enkrat zunaj, jih podpolcal do avta ter nikoli več. Kultura ljudi je tam tako odprta, topla in dobrodošla, da ni važno, kdo si, kaj si in kje si, boš se vedno počutil dobrodošlega in varnega. Pa četudi se zna na čase zgodit, da je tvoj sosed domačin, ki ti bo govoril v takšnem naglasu, da ne veš če govori angleško ali kak nov jezik, boš definitivno imel partnerja za klepet ob pivu na dvorišču. Izmenjava mi je definitivno dala ogromno novega znanja ter novih veščin, dala mi pa je tudi življenjske izkušnje – preseliti se v popolnoma novo državo za par mesecev, kjer ne poznaš nikogar, je samo po sebi izziv, ampak je izziv, ki ga je popolnoma vredno sprejeti. Veze, ki se ustvarijo na teh potovanjih, ti ostanejo večno.

Če bi lahko celotno izkušnjo opisal z eno besedo, bi ta definitivno bila nora. Za usposabljanje, ki je trajalo dva meseca, je bilo narejenih neskončno mnogo spominov, ki si jih pred odhodom niti misliti ne bi mogel. Ker na Škotskem še nisem bil, nisem vedel, kaj pričakovati, ampak kar koli bi pričakoval, je bila sama izkušnja boljša od tega. Od dela v sodobno opremljeni bolnišnici pod dobrim mentorstvom, do prekrokanih juter, zdravljenih z lekadolom iz Lidla, je bila to izkušnja in pol. Kot ljubitelj potovanj ter raziskovanja novih krajev in stvari, je bila to priložnost, za katero sem izjemno hvaležen. V navodilih za pisanje tega zaključka piše, naj ta del končam z mislijo v eni povedi, ki opiše, kaj je meni pomenila ta Erasmus dogodivščina. Ena sama misel ni dovolj za strniti vse doživeto, lahko pa na nek način strnem vse s kitico pesmi skupine Catfish and the Bottlemen – za vse novo spoznale, za vse spomine, you made me fall in love with Glasgow.

Aleks Brumec
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Glasgow, Združeno kraljestvo
Obdobje mobilnosti: julij 2024–september 2024