ZGODBE

Med študijem in med poletnim prostovoljnim delom v Splošni bolnišnici Celje sem razvila zanimanje za pediatrično nevrologijo. Spoznala sem, da so klinične izkušnje na področju pediatrije še posebej pomembne, saj je vsak otrok edinstven. Zdelo se mi je, da bi mi delo v bolnišnici izven Slovenije prineslo popolnoma nove izkušnje pri odkrivanju in učenju o različnih patologijah, ki so v Sloveniji redke zaradi njenega majhnega obsega. Želela sem sodelovati v diagnostičnem procesu in zdravljenju patologij, ki jih zajema otroška nevrologija, ter pridobivati koristno znanje za prihodnost. Zato sem se odločila, da se prijavim na Erasmus+ prakso v Pragi, in sicer na Oddelek za pediatrično nevrologijo, ki je del Druge medicinske fakultete Karlove univerze in Univerzitetne bolnišnice Motol.

Oddelek za otroško nevrologijo v Univerzitetni bolnišnici Motol je največja ustanova za otroško nevrologijo v Češki republiki. Na področju epilepsije so zelo znani širom Evrope, med drugim pa se tam zdravijo tudi pediatrični pacienti iz Slovenije. Zaradi želje po poglabljanju znanja tako na področju epilepsij v otroštvu kot tudi na ostalih delih te specializacije, sem jim že dobrih 7 mesecev pred odhodom pisala s prošnjo, ali lahko opravljam izmenjavo pri njih. Po dogovoru s predstojnikom oddelka in mentorjem sem nato vse ostale stvari urejala z lokalno koordinatorico programa Erasmus+.

Na izmenjavo sem se odpravila skupaj s kolegico Nino, zato sva iskali stanovanje skupaj. Ker sva slišali veliko govoric o tem, da so študentski domovi v Pragi precej slabi, sva se odločili, da si bova poskusili najti stanovanje. Na žalost sva imeli zelo slabo izkušnjo, saj sva kljub zelo previdnemu iskanju in pomoči odvetnikov v Sloveniji postali žrtvi prevare in izgubili vsaka 680 €. Zadnji dnevi pred odhodom so bili zelo stresni, saj sva si morali urgentno poiskati bivališče in na koncu sva dobili mesto v študentskem domu Kolej Hvězda, ki naju je zelo pozitivno presenetil. Študentski dom je od središča mesta oddaljen približno 20 minut z javnim prevozom, od najine bolnišnice pa le nekaj minut hoje in eno postajo z metrojem. Dobili sva skupno sobo, ostale prostore pa naj bi si delili z sostanovalcema v sosednji sobi, ki pa je do najinega odhoda ostala prazna. Zato sva imeli kuhinjo in kopalnico zase. Kasneje sva izvedeli, da spada najina soba k hotelskemu delu študentskega doma, kar se je odražalo tudi v ceni. Za malo manj kot 10-tedensko bivanje sva odšteli vsaka 583,83 €. Kuhinja je bila popolnoma prazna, zato sva si v prvih tednih kupili nekaj pripomočkov, čez nekaj tednov pa sva dobili nekaj posode od doma, da sva si občasno lahko kaj skuhali. Za pranje perila so bili na voljo plačljivi pralni stroji in prostor za sušenje. Imeli sva tudi nekaj obiskov; dvakrat so pri nama prijatelji prespali na napihljivih posteljah za zelo nizko ceno (okoli 2 € na noč na osebo).

Javni transportni sistem v Pragi je odličen, študentska mesečna karta stane približno 5 € in velja za avtobuse, metro in tramvaje. Cene živil so v trgovini približno enake kot v Sloveniji (največ sva kupovali v Lidlu), prav tako tudi v restavracijah. Na Češkem uporabljajo češke krone (1 € = 24,69 CZK). Kosilo sva jedli v bolnišnični menzi, kjer je hrana zelo poceni, a slabša kot v naših bolnišnicah. Za obrok sva povprečno odšteli nekje okoli 3–4 €. V bolnišničnem kompleksu se nahaja ogromno kavarn in trgovin, med drugim imajo tudi svojo tržnico, zlatarja in podobno.

Delovni dan v bolnišnici sem začela ob 7.45 z jutranjim sestankom. Udeleževala sem se vseh stvari v češčini, čeprav sem jih na začetku težje razumela. Češčino sem se učila že pred izmenjavo preko aplikacije Duolingo, največ pa sem se je naučila ob delu. Večina ljudi je zelo dobro znala govoriti tudi angleško, tako da komunikacija ni bila problem. Dodelili so mi mentorja, ki je ves čas izmenjave skrbel za moj urnik. Večino časa sem delala znotraj skupine za kirurgijo epilepsije, kjer sem se učila opisovanja EEG, video EEG in stereo EEG, opazovala sem nekaj nevrokirurških operacij in sodelovala pri načrtovanju le-teh. Sodelovala sem pri izvajanju iktalne preiskave SPECT in električne stimulacije cerebralnega korteksa v sklopu priprave na operacijo epilepsije. Sodelovala sem v ambulantah za epilepsijo in nevromišične bolezni ter opazovala obravnavo na oddelku. Poslušala sem različne klinične seminarje in se udeležila kongresa otroške nevrologije. Domov sem odhajala med 14. in 17. uro popoldne, odvisno od dela. Na oddelku so bili izjemno prijazni, veliko so mi prevajali, mi razlagali in me poskušali aktivno vključiti v delo. Z njimi sem odšla tudi na teden restavracij, na koncu pa so me povabili na božično zabavo oddelka. Moj mentor je bil zelo prijazen, zelo se je trudil, da bi od izmenjave čim več odnesla. Pomagal mi je že pred začetkom z iskanjem alternativnih nastanitev, potem ko sva izvedeli, da sva ostali brez stanovanja.

Praga je čudovito mesto z velikim številom čudovitih parkov, kavarn in restavracij, ki ponujajo zelo raznoliko hrano. Ker sva bili tam tudi decembra, sva lahko raziskovali vse božične običaje in dogodke, ki so jih v tem času organizirali. Praga je tudi odlično izhodišče za izlete ob vikendih; midve sva si ogledali mesta Karlovy Vary, Brno in Kutna Hora.

Dodelili so nama vsaki svojega »buddyja«, ki sta naju prvi dan sprejela in peljala do študentskega doma, nato pa nama pokazala bolnišnični kompleks. Kasneje sta nama pomagala, če sva kaj potrebovali, in nekajkrat smo skupaj odšli tudi po mestu. Njihovo društvo v času najine izmenjave sicer ni organiziralo nobenih dogodkov za študente na izmenjavi, vendar so imeli svoje običajne zabave, tekme in koncerte. Kljub temu sva se imeli odlično; vsako popoldne sva raziskovali mesto, obiskali opero (po nižjih študentskih cenah), muzeje, galerije in tudi okolico Prage. Bilo je nepozabno.

Manca Knez
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Praga, Češka
Obdobje mobilnosti: oktober 2023–december 2023