ZGODBE

Za izmenjavo na Reki, Hrvaška, sem se odločila, ker sem se prejšnje poletje udeležila DMSS (Diving Medicine Summer School) – poletne šole, ki združuje potapljanje ter podvodno in hiperbarično medicino in jo organizirajo študentje medicine z Reke. Nad to tematiko sem bila tako navdušena, da je bil en teden premalo, da bi lahko izvedela dovolj in želela sem najti način, da bi lahko poglobila to znanje. Zato sem izkoristila priložnost in tam vprašala prof. dr. Igorja Barkovića, ki je bil eden izmed predavateljev na poletni šoli, če obstaja kakšna možnost, da se naslednje leto vrnem za dalj časa in vidim, kako poteka delo pri njih na Oddelku za podvodno in hiperbarično medicino. Bil je zelo vesel, ko sem izrazila zanimanje in mi dejal, da sem pri njih vedno dobrodošla. Ko sem prišla domov, sem se na svoji univerzi pozanimala glede prijavnega postopka za opravljanje Erasmus+ prakse, nato sem opravila prijavo na izmenjavo in tako sem poletje 2024 preživela na Reki. No, pa da sem čisto iskrena, moja velika želja je tudi bila, da bi celo poletje preživela na morju. Kaj je lepšega, kot živeti 15 minut peš od obale, ko lahko skočiš zaplavat v morje zjutraj pred službo, da te hladna voda malce zbudi, ali pa za sprostitev po tem, ko si konec s službo.

V nedeljo, 14. 7. 2024, sem se z vlakom odpeljala na Reko in začela mojo poletno dogodivščino. Erasmus+ prakso sem opravljala v KBC Rijeka na Oddelku za podvodno in hiperbarično medicino. KBC Rijeka je eden od petih kliničnih bolnišničnih centrov na Hrvaškem in je osrednja bolnišnična ustanova Primorsko-goranske županije. Reška barokomora je bila odprta leta 2016 v sklopu Inštituta za podvodno in hiperbarično medicino. Trenutno je edina nacionalna barokomora in slovi kot najsodobnejši in najbolje opremljen center v tem delu Evrope. Od leta 2019 na Inštitutu za podvodno in hiperbarično medicino deluje tudi Center za raziskovanje in izobraževanje v podvodni hiperbarični in pomorski medicini Medicinske fakultete na Reki.

Imela sem možnost se seznaniti z delovanjem hiperbarične komore, katere so vse indikacije in kontraindikacije za zdravljenje s hiperbaričnim kisikom (HBOT, ang. Hyperbaric Oxygen Therapy), kakšno je ustrezno predpisovanje HOBT in vodenje bolnika med hiperbaričnim zdravljenjem. HBOT je terapevtska metoda, pri kateri je pacient izpostavljen zvišanemu atmosferskemu tlaku, obenem pa vdihuje 100 % kisik. Glavni učinek HBOT je posledica povišanega zunanjega tlaka. Po Henryjevem zakonu velja, da se pod višjim tlakom v raztopini raztopi več plina in zato HBOT s povečanjem koncentracije kisika v plazmi poveča sposobnost krvi za prenašanje kisika. Prav tako se zaradi povišanega tlaka zmanjša velikost plinskih mehurčkov v krvi in poveča se vračanje plinov v raztopino. Najbolj poznana uporaba HBOT je za zdravljenje potapljačev, ki imajo dekompresijsko bolezen, do katere je prišlo zaradi prehitrega dviga iz globine na gladino vode. Dekompresijska bolezen nastane zaradi prehitrega padca zunanjega tlaka, kar povzroči, da plin, ki je bil prej raztopljen v krvi in tkivih, tvori mehurčke v krvnih žilah. Simptomi nastanejo zaradi obstrukcije žil in vnetja, ki ju povzročijo plinski mehurčki. To se lahko na koži kaže kot cutis marmorata (srbeče, mrežaste pordele lezije), nekroza kosti in sklepov pa se kaže kot bolečina nad prizadetim območjem. Pojavi se lahko tudi edem v živčnem sistemu, pri hudih oblikah dekompresijke bolezni pa pride do trajnih sprememb bele in sive snovi možganov in hrbtenjače. Kljub temu da je dekompresijska bolezen najbolj poznana indikacija za zdravljenje s HBOT, pa na srečo ni najpogostejša. Tako so največji del pacientov, ki sem jih videvala na oddelku, predstavljali bolniki s kroničnimi ranami. Tu sem res imela možnost videti veliko število kroničnih ran in tudi pridobiti veliko praktičnega znanja, saj sem imela možnost izvajati debridement ran ter se naučiti pravilnega čiščenja in oskrbe kroničnih ran. Dobila sem občutek, da je zdravljenje kroničnih ran prav umetnost. Res, da vsaka rana potrebuje temeljito čiščenje, ampak izbrati pravo oblogo in preprečevati okužbo, je zelo individualen proces, kjer moramo upoštevati specifike vsakega pacienta.

Večino dni sem s prakso v bolnišnici začenjala ob 7.45 in z delom zaključevala okrog 15.00. Za nastanitev sem si poiskala stanovanje, ki je bilo 10 minut hoje oddaljeno od bolnišnice, kar mi je bilo super, da sem se zjutraj malce sprehodila in »razluftala glavo« pred pričetkom dela. Javnega prevoza na Reki skoraj nisem potrebovala, saj sem večino mesta prehodila peš. Vikende sem imela večinoma proste in sem jih običajno preživela na plaži s prijatelji. Šli smo plavat, skakali smo v vodo s skal, igrali odbojko na mivki, kartali … V glavnem imeli smo se fino. Če nisem bila na plaži, pa sem šla hribolazit, saj Reka in njena okolica ponujata mnogo lepih pešpoti in izvrstnih razglednih točk. Ena meni zelo všečna navada, ki sem jo imela med izmenjavo, je bila ta, da sem ob sobotah dopoldne odšla na glavno tržnico, kjer sem si kupila svežo zelenjavo in ribe ter tako poskrbela, da sem se razvajala z zdravimi in gurmanskimi obroki. Pred začetkom nisem imela dobrega znanja hrvaščine, ampak se mi zdi, da se je v dveh mesecih zelo izboljšalo. Zagotovo je k temu pripomogla vsakodnevna uporaba hrvaščine pa tudi velika podobnost med jezikoma.

Izmenjava na Reki in delo na Oddelku za podvodno in hiperbarično medicino je bila zame čudovita izkušnja, saj sem imela priložnost spoznati del medicine, o kateri sem na moji fakulteti slišala bore malo. Zelo sem vesela, da sem lahko na tej izmenjavi združila mojo ljubezen do morja in medicine. Seveda pa ne morem mimo tega, da je bila izmenjava tako super tudi zaradi vzdušja na oddelku in tega, da sem se od prvega dneva počutila kot del njihovega zdravstvenega tima in da smo v dveh mesecih uspeli splesti tako lepa prijateljstva. Pa še ena zadeva, ki nima nobene veze z mojim študijem in profesionalnim življenjem. Ta izmenjava mi je samo potrdila, da res obožujem morje in da bi mogla v prihodnosti res razmišljati o možnosti, da se preselim nekam, kjer bom v bližini imela morje. In še nasvet za vse, ki razmišljate o tem, da bi šli na izmenjavo. Samo pojdite. Res je, da je kar nekaj papirologije, ki jo je treba urediti, ampak vse izkušnje, poznanstva in osebnostna rast, ki jo doživiš na izmenjavi, so neprecenljive. Zaključujem z mislijo o potovanjih: »Svet je knjiga in tisti, ki ne potujejo, preberejo le eno stran.«.

Sabina Brus
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Reka, Hrvaška
Obdobje mobilnosti: julij 2024–september 2024