ZGODBE

Že od začetka študija sem si želel iti na Erasmus, vendar sem venomer odlašal z odločitvijo za prijavo. Ali sem si govoril, da raje počakam na višji letnik študija, ali pa nisem mogel zaradi omejitev med pandemijo. Ob koncu študija sem končno dobil priložnost, hkrati pa sem ostal brez izgovorov. Na oglasni deski fakultete sem opazil, da na Stalnem predstavništvu Slovenije pri Organizaciji združenih narodov (OZN), Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in ostalih mednarodnih organizacijah iščejo nove Erasmus pripravnike. Ponudba me je takoj pritegnila, saj sem se med študijem še posebej navdušil za mednarodno pravo in ideja, da delam pri organizacijah, o katerih sem se učil med študijem, mi je bila nadvse zanimiva. Obenem mi je bilo všeč, da preizkusim življenje na Dunaju, ki mi je bil že od nekdaj všeč, prav tako pa so ga kot Erasmus destinacijo toplo priporočali kolegi s fakultete.

Pred samim pričetkom prakse sem imel več skrbi, predvsem kje bom živel, saj slike in opisi stanovanj ne dajejo vedno celotnega pregleda, prav tako pa me je skrbelo, kako bo potekalo moje delo in kakšni bodo moji sodelavci. Že prvi teden bivanja na Dunaju sem ugotovil, da so bile vse moje skrbi odveč. Prebival sem v enoposteljni sobi v, če smem pripomniti, meni najprijetnejšem 9. bezirku, skupaj z dvema cimroma, ki sta prav tako prišla na Erasmus izmenjavo iz Francije, obenem pa so me na Stalnem predstavništvu pričakali prijazni in potrpežljivi sodelavci. S cimroma sem se takoj ujel in tekom mojega prebivanja na Dunaju smo skupaj raziskali lep del mesta, prav tako pa neuspešno debatirali, ali so boljše palačinke ali »crepes«. V službi sta hkrati z menoj opravljala Erasmus prakso še dva študenta in skupaj smo tekom petih mesecev prakse razvili odlično prijateljstvo. Skupaj smo prirejali degustacije diplomatskih daril in raziskovali tako dunajsko dnevno kot tudi nočno življenje. Prednost samega dela na Stalnem predstavništvu je tudi, da si v pogostem stiku s praktikanti z drugih stalnih predstavništev in iz mednarodnih organizacij. Tako sem se povezal in spoprijateljil z mnogimi »sodelavci«, predvsem na sestankih, ki smo jih skupaj obiskovali, preko več skupin za praktikante pri mednarodnih organizacijahna WhatsAppu, najbolj pa ob petkih v baru na OZN, kjer se je večina zbirala za sprosttitev po dolgem delovnem tednu.

Moje delo na Stalnem predstavništvu je obsegalo spremljanje sestankov pri OVSE in OZN ter pripravo poročil. Čeprav me je sprva skrbelo, ali bom zadržal zanimanje za takšno delo, sem kmalu ugotovil, da je raznolikost obravnavanih tem in pestrost dogodkov ohranjala delo zanimivo in dinamično. Pri tem so zagotovo tudi pomagali mentorji diplomati, ki so nas aktivno vključevali v svoje delo, zaradi česar smo se spoznali z delom diplomacije in nam dali občutek, da smo del njihove ekipe. Navdušen sem bil tudi nad lokacijo, od pogleda na plapojoče zastave držav članic na rotundi OZN do čudovitega Hofburga, kjer se nahaja sedež OVSE. Še posebej kadar so se sestanki zavlekli v poznejše ure, sem dobil ob odhodu domov s pogledom na te lokacije res poseben občutek, ki me ni zapustil niti po petih mesecih dela. Skozi delo sem se naučil pomembnosti in veščin dobre medosebne komunikacije, spretnosti pisanja jedrnatih poročil, prav tako pa sem spoznal pomembnost mednarodnega sodelovanja znotraj mednarodnih organizacij. Veselilo me je od bližje spoznati delo dipomatov, kar mi je predvsem veliko pomenilo za nadaljnje odločanje o poklicni poti po koncu študija.

Tudi Dunaj kot mesto je name pustilo močan pečat. Posebej bi pohvalil odlično razvito omrežje javnega prevoza, ki mi je omogočilo enostaven in zanesljiv prevoz po celotnem mestu, pa četudi v soboto ob tretji uri zjutraj. S prijatelji sem lahko odkrival raznolike bare, klube, muzeje in parke, vendar kljub vsem preživetim mesecem nisem uspel obiskati vseh dogodkov in lokacij, ki sem si jih želel. Osebno so me sicer najbolj navdušili jazz koncert v klubu Porgy and Bess, stand-up v Black Sheep Pubu, ter nenavadni koktejli v baru 9¾, ki je tematsko opremljen v stilu sveta Harryja Potterja. Glede na to da sem bil na Dunaju v zimskem času, sem tudi imel priložnost uživati v čudovito okrašenem centru mesta, kjer so skoraj na vsakih sto metrov postavljene hiške z vsemi vrstami prazničnih napitkov. Meni osebno je bila najlepša izkušnja drsanje na velikem drsališču pred dunajsko mestno hišo. Obisk Dunaja v decembru toplo priporočam vsem, ki uživajo v prazničnem vzdušju.

Kljub temu da sem preživel kar nekaj mesecev na Dunaju, še vedno nisem uspel obkljukati vseh želja na seznamu ter obiskati vseh muzejev, gledališč, plesov in ostalih dogodivščin, ki jih mesto ponuja. Vse to mi daje še dodatne razloge, da se na Dunaj prej ali slej vrnem.

Zaradi celotne izkušnje na Dunaju in na Stalnem predstavništvu sem ugotovil, kako težko je dokončno reči »auf wiedersehen« vsem prijateljem in mestu, hkrati pa vem, da to ni bilo dokončno slovo.

Andrej Stanišić
Pravna fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Dunaj, Avstrija
Obdobje mobilnosti: september 2023–februar 2024