ZGODBE

V letošnjem letu sem se odločila vzeti absolventa, da bi lahko v sklopu različnih izmenjav v programu Erasmus obogatila svoje strokovne in življenjske izkušnje. Kot poslednjo izmenjavo sem si zbrala Erasmus+ prakso na največjem otoku tople Grčije, torej na Kreti.

V Univerzitetni bolnišnici Heraklion, ki ji domačini na kratko pravijo kar PAGNI, sem dvomesečno klinično prakso opravljala že v preteklem letu. Ker je izkušnja name naredila nadvse prijeten vtis, sem se odločila, da jo ponovim, tokrat v nekoliko razširjeni izvedbi.

Na Univerzitetni bolnišnici Heraklion sem klinično prakso opravljala med februarjem in junijem, okrogle štiri mesece. Odločila sem se za nevrologijo, nevrokirurgijo in nuklearno medicino. Moj urnik ni bil preveč strog, saj sem si lahko prosto izbirala, katere dni želim preživeti na katerem oddelku. Kot Erasmus študentka sem bila vsak dan upravičena tudi do kosila v bolnišnični menzi, kar mi je prihranilo kar nekaj časa in finančnih sredstev.

Na Oddelku za nevrokirurgijo sem spremljala specialiste in specializante nevrokirurgije pri delu, tako na oddelku kot tudi v operacijski dvorani. Na istem oddelku sem bila tudi pred točno enim letom – presenečena sem bila, da se me osebje spomni. Del prakse je bil tudi opazovanje zdravnikov, ki so mi z veseljem sproti prevajali in razlagali o bolnikih. Na tem oddelku je bilo zelo mirno, nekaj časa sem bila edina študentka, saj Grki nevrokirurgije nimajo v obveznem kurikulumu, nekaj časa pa sta mi družbo delali še dve drugi Erasmus+ študentki.

Na Oddelku za nevrologijo sem sodelovala pri jutranjih vizitah in glavni viziti, jemanju anamnez ter opravljanju kliničnih statusov in diagnostike. Na tem oddelku je bilo mnogo bolj živahno, vsak dan sem srečevala ogromno grških študentov, ki so bili tam na obvezni praksi. Včasih so vizito izvedli v angleščini, kar se mi je zdelo zelo prijazno. Nekajkrat sem se pridružila različnim predavanjem za doktorske študente, ki so prav tako potekala v angleščini. Praktičnih izkušenj kliničnih veščin nisem dobila ravno na pretek, sem pa ponovila precej teorije in se tudi naučila kar nekaj novih stvari.

Za nuklearno medicino sem se odločila predvsem iz radovednosti, saj je po našem rednem programu (zaenkrat) predvidena omemba nuklearne medicine zgolj v okviru interne medicine. Nadejala sem se, da se bom na tem oddelku največ naučila, pričakovanja so se uresničila. V mesecu dni sem dodobra spoznala oddelek ter postopke diagnostičnih in terapevtskih ukrepov, ki jih izvajajo, praktičnih veščin pa sicer nisem ponovila/pridobila.

Večina ljudi, ki sem jih spoznala na vseh oddelkih, je bila neizmerno dostopna in prijazna – tako študenti, specializanti in specialisti, večinoma tudi medicinske sestre. Če sem pokazala interes, so se bili pripravljeni precej ukvarjati z mano, mi prevajati pogovore z bolniki, debatirati o patologijah, diagnostiki in zdravljenju, pa tudi spiti vročo čokolado in pojesti kakšen piškot ob sproščenem klepetu.

Za ponovitev Erasmusa v Heraklionu se nisem odločila zgolj zaradi dobre izkušnje v bolnišnici, temveč tudi zaradi dogajanja izven bolnišnice. Grki mi ostajajo v spominu kot topel in prijazen narod, ki uživa v življenju, Grčija nasploh pa kot ležerna, a hkrati zelo živahna dežela. Zamujanje za vsaj (!) »akademskih 15 minut« je praktično nenapisano pravilo. Nikomur se nikamor ne mudi, vse delo pa je vseeno (prej ali slej) postorjeno.

Kreta ponuja veliko možnosti za raziskovanje kulturnih in naravnih znamenitosti, je pa tudi dobro izhodišče za obisk drugih grških otokov ali celine. Heraklion je glavno in hkrati največje mesto otoka. Menim, da je s svojo lego primerno izhodišče za izlete. Domačini pogosto pravijo, da je Heraklion najgrši del otoka, tujci pa se navadno strinjamo, da tudi tukaj ni slabo. Človek lahko na otoku ostane več mesecev, pa mu še vedno ne uspe pretakniti vseh skritih biserov, ki se tu nahajajo. Pohodniki bodo uživali v prenekaterih vintgarjih, z vintgarjem Samaria (ta je najbolj znan in bojda tudi največji v Evropi) na čelu. Pohodi se po težavnosti (pa tudi po vznemirljivosti!) razlikujejo, nekatere lahko označimo z besedno zvezo »povprečni sprehod«, za druge pa je bolj primeren izraz »čista avantura, kjer tretjino poti prehodiš, tretjino preplezaš in tretjino preplavaš«. Za ljubitelje zgodovine je primerno zatočišče slavni Knossos, vredne ogleda pa so tudi druge arheološke izkopanine. Na otoku se nahajajo tudi prenekatere čudovite plaže, ki predstavljajo prijetno sprostitev po bolnišnični praksi. O znamenitostih Krete in ostalih otokov (trajekt do njih je za študente smešno poceni) bi lahko razglabljala na dolgo in široko. Je pa uporabno vedeti, da na Kreti kot študent medicine redko preživiš celih 8 ur v bolnišnici – pogosto zdravniki celo sami predlagajo, da si vzemi prost dan in obišči to-in-to znamenitost. 😊

Prav tako je velik plus tudi kulinarična plat. Grška in kretska hrana zajema malo morje okusnih jedi, ki jih je vredno vsaj poskusiti. Grška gostoljubnost se pokaže tudi v restavracijah – po vsakem obroku dobiš manjšo sladico in šilce »rakija« (raki – tradicionalno kretsko žganje, ki je pravzaprav zelo podobno balkanski rakiji) na račun hiše. Cene so v povprečju podobne našim, lokalno pridelana hrana (predvsem pomaranče, paradižnik …) pa je občutno cenejša.

Zaključek absolventskega staža s ponovitvijo prakse v Grčiji je bila super odločitev. Vesela sem, da sem ponovno pridobila nekaj novega medicinskega znanja s področja nevrokirurgije in nevrologije, še posebej veliko pa sem se naučila o nuklearni medicini, najbolj pa me veseli to, da je bila tokratna izkušnja še bolj prijetna od prve. Ker sem bila tokrat tu cel semester, sem doživela mnogo več, tako v bolnišnici kot zunaj nje. Spoznala sem veliko novih prijateljev, s katerimi ostajam v stiku tudi po izmenjavi. Vsakomur, ki se vsaj malo spogleduje z idejo o izkušnji praske v tujini, bi svetovala, da idejo izpelje in izkušnjo pograbi z obema rokama. Na vsaki izmenjavi do sedaj sem doživela stvari, ki si jih bom zapomnila za vse življenje. Kar se tiče tako zdravstvenega sistema kot tudi nasploh življenja na Kreti sem dobila vtis, da se redkokdo striktno drži pravil, vse teče  v mnogo počasnejšem tempu, vsi povsod zamujajo, pa so kljub temu ljudje nasploh zelo srečni.

Lucija Jazbec
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Heraklion, Kreta, Grčija
Obdobje mobilnosti: februar 2024–junij 2024