ZGODBE

Po dobri izkušnji na študijski izmenjavi v Nemčiji lansko leto sem se v 6. letniku odločila, da izkoristim še priložnost Erasmus+ prakse in pobližje spoznam zdravstveni sistem naših severnih sosedov. Želela sem izboljšati znanje jezika, spoznati študente medicine iz drugih držav in slišati njihove izkušnje, predvsem pa se mi je zdela ta praksa priložnost, da v zadnjem letu študija medicine pridobim čim več praktičnih izkušenj in mednarodnih poznanstev. Za Gradec sem se odločila, ker ni preveliko mesto, kljub temu pa ponuja veliko. Bolnišnica LKH Graz, v kateri sem opravila 10 tednov praktičnega usposabljanja, je ena izmed večjih v Avstriji, prav tako pa je univerzitetna bolnišnica, tako da se v njej najde praktično vsaka (sub-)specialnost. O dobrih izkušnjah iz Gradca so poročali tudi drugi študenti, tako da je bila na koncu odločitev preprosta.

Izbrala sem si tri oddelke – dva s področja kirurgije (Kinder- und Jugendchirurgie, Gefäßchirurgie) in enega s področja interne medicine (Onkologie). Erasmus+ praksa se mi bo tudi priznala kot opravljen del praktikuma v 6. letniku.

Moja Erasmus+ praksa je obsegala kroženje na treh oddelkih bolnišnice.

Na Oddelku za otroško in mladostniško kirurgijo sem prva dva tedna preživela večinoma v urgentni in specialističnih ambulantah. Tukaj sem prvič videla in sodelovala pri oskrbi sinusa pilonodalisa, pri poškodbah so mi zdravniki razložili branje rentgena za izključitev zloma, pomagala sem pri namestitvi opornic in bila tudi v mavčarni, kjer sem otroku namestila gips. V urgentni ambulanti sem videla ultrazvoke ob sumu na apendicitis, ureznine in šivanje le-teh. Zanimivo je bilo tudi v t. i. »Schockraum«, kamor so pacienta pripeljali s helikopterjem. Tako zdravniki kot medicinske sestre so bili prijazni in pripravljeni razložiti stvari, če si pokazal zanimanje. Pri delu z zdravnikom pripravnikom sem smela tudi sama narediti celotno anamnezo in status ter predlagati diagnostiko in zdravljenje. Na koncu sem lahko tudi diktirala izvid. V specialistični travmatološki ambulanti sem videla veliko kontrol zlomov po kirurški rekonstrukciji. V urološki ambulanti sem se srečala s primeri hipospadije, fimoze, vezikouretralnega refluksa in nespuščenih testisov. Imajo tudi specialistično ambulanto za kirurgijo roke in stopala. En teden sem bila na oddelku, kjer sem delala anamnezo in status ob sprejemu bolnikov. Včasih so me poklicali tudi v operacijsko dvorano, kjer sem lahko asistirala.

Na Oddelku za žilno kirurgijo sem bila kot edina študentka dnevno prisotna pri več operacijah, pri večini sem tudi asistirala. Veliko posegov je bilo endarterektomij a. carotis internae, bypass operacij, izdelav shuntov za hemodializo, videla sem tudi nekaj operacij anevrizme abdominalne aorte. Na oddelku sem se udeleževala vizit, sodelovala pri sprejemih bolnikov na oddelek, jemanju krvi in vstavljanju venskih kanil, delanju ultrazvoka vratnih arterij, videla sem poseg sklerozacije krčnih žil. V ambulantah sem lahko odstranjevala pooperativne šive, delala statuse in se učila ultrazvoka.

Na Oddelku za onkologijo sem večinoma pomagala pri sprejemnih anamnezah in statusih, se udeležila vizit, jemala kri, naučila sem se, kako se nastavi transfuzija koncentriranih eritrocitov, gledala sem punkcijo ascitesa, odstranila centralni venski kateter, punktirala port, delala ultrazvok srca in plevralnega izliva. Po dogovoru z zdravniki na oddelku sem si šla ogledat tudi gastroskopije in kolonoskopije na Oddelek za gastroenetrologijo. Bila sem tudi pri obravnavah v specialistični ambulanti za sarkome. Zdravniki na tem oddelku so bili res prijazni in se trudili, da bi nas kot študente čim več vključevali v svoje delo.

Odlično se mi je zdelo, da je bolnišnica vsem študentom na praktičnem usposabljanju (tako domačim kot Erasmovcem) krila vsak dan sveže oprana delovna oblačila in toplo malico (ali zajtrk), kar je na praksi v Sloveniji bolj izjema. Prav tako so za študente enkrat mesečno organizirali delavnico ultrazvoka. Udeležila sem se tudi sejma, na katerem so se predstavile bolnišnice iz celotne Avstrije.

Za študente na izmenjavi je v Gradcu izjemno dobro poskrbljeno, saj lokalna Erasmus Network organizacija (ESN Graz) tedensko organizira več dogodkov in druženj – od sprehajanja psov iz zavetišča do umetniških delavnic, balvanskega plezanja, večdnevnih pohodov, izletov v bližnja mesta in pub kvizov. Prav tako me je presenetila angažiranost mednarodne pisarne Med Uni Graz, ki je pripravila voden ogled mesta Graz na začetku meseca, tako da smo lažje spoznali druge študente. Medicinska fakulteta je za nas organizirala tudi druženje v restavraciji in večer družabnih iger. V prostem času sem potovala po Avstriji, ki je raj za pohodnike in ljubitelje narave.

Najtežji del izmenjave se mi je kot pri vseh preteklih mednarodnih izkušnjah zdela organizacija pred izmenjavo samo, ko pa sem bila enkrat v Gradcu, je bilo vredno.

Na Erasmus+ prakso sem se podala z mentaliteto, da želim čim bolj izkoristiti svojo vlogo kot študentka brez pravih odgovornosti in z možnostjo postaviti še tako »neumno« vprašanje. Ker sem vedela, da je študij v nemško govorečih državah malenkost bolj praktično naravnan, se mi je Gradec zdel dobra izbira. Pozitivno me je presenetilo študentsko dogajanje v mestu in aktivnosti, ki jih ponuja ESN Graz, saj se mi zdi, da vsakdo najde nekaj zase in splete prijateljske vezi. Prijetno mi je bilo tudi delati z avstrijskimi študenti, ki so bili po mojih izkušnjah zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Kljub temu da je Gradec v veliko pogledih podoben Mariboru in sem se takoj počutila domače, je bila izkušnja bivanja v drugače govorečem okolju vseeno zanimiva in me je obogatila z več samozavesti, odprtosti in strokovnosti.

Saša Klezin
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Gradec, Avstrija
Obdobje mobilnosti: marec 2024–maj 2024