V tem poročilu bom poskušala orisati vsaj delček moje izjemne izkušnje z delom, življenjem in izkušnjami v študentskem mestu Leuven v Belgiji, kjer sem preživela pol leta kot raziskovalka asistentka na tamkajšnji univerzi KU Leuven. Po končanem dodiplomskem študiju psihologije sem si želela pridobiti več izkušenj s področja raziskovanja in podkrepiti svoje kompetence, zato sem se odločila izbrati mesto Leuven v Belgiji kot destinacijo za prakso. Za to mesto sem se odločila, ker je tamkajšnja univerza znana po odličnem raziskovalnem delu in ugledu, poleg tega pa sem od svojih znancev slišala same pohvale o življenju in študiju tam. Želim predstaviti, kako izgleda delo raziskovalca, in spodbuditi mlade, da se odpravijo na izkušnjo v tujino, saj ne le da koristi profesionalnemu razvoju, ampak tudi močno pripomore k osebnostnemu razvoju mladih.
Moja pot kot raziskovalka se je začela januarja, ko sem prispela v takrat dokaj turobno vreme in izpitno obdobje tamkajšnjih študentov. Fakulteta, na kateri sem opravljala raziskovalno prakso, je bila Fakulteta za psihologijo in izobraževalne študije v samem centru mesta. Moje prve zadolžitve so temeljile predvsem na branju literature in zbiranju člankov, povezanih s temo raziskave. Poleg tega sem se tedensko udeleževala seminarjev, prijavila sem se na nekaj delavnic, kjer smo se učili uporabljati programe, kot je Matlab, bila prisotna na nekaj simpozijih (o stresu, kjer so doktorski študentje predstavili svoje doktorate in aktualne razsikave). Tema študije, na kateri sem delala, se je ukvarjala z raziskovanjem molekule butirat (kratke maščobne kisline, ki jo proizvajajo črevesne bakterije) in njeno potencialno vključenost v procesih učenja in spomina. Ker je bila študija šele v začetnih fazah in torej še ni bila aktivna, sem najprej morala pripraviti osnutek vloge za etično komisijo, ki ga je nato dopolnila moja mentorica. Ta proces je precej dolgotrajen, saj je študija vsebovala testiranje ljudi in v skladu z etičnim pristopom, je trebavsak korak dobro utemeljiti in zmanjšati morebitna tveganja za udeležence, kolikor se le da. Ko je bila študija s strani etične komisije potrjena, smo začeli s pripravo protokola testiranja udeležencev ter naročanjem materiala in procesom rekrutiranja. Pripravili smo letake, ki smo jih razširili po kampusu in drugih ustanovah, povezanih z univerzo, ter na socialnih omrežjih, da bi pridobili čim bolj raznolik vzorec. Študijo sem tudi objavila v fakultetnem elektronskem sistemu, kjer se lahko študenti prijavijo in s tem zapolnijo mesta, razpisana za sodelovanje v študiji. S testiranjem sem začela maja in skupno testirala 40 udeležencev. Testiranje je potekalo v fakultetnem laboratoriju s sodobno opremo (računalniki, kamere, strojna oprema). Vsak testiranec je moral priti na testiranje trikrat po eno uro. Testiranje je potekalo tako, da smo udeležence lepo pozdravili in posedli v laboratorij ter jim dali reševati nekaj presejalnih vprašalnikov. Ko so le-te izpolnili, so morali reševati nalogo spomina, med katero so v zapestje dobili neboleč električni šok, povezan s prikazano sliko na ekranu. S tem procesom so se naučili, da je ena izmed dveh prikazanih slik povezana z električnim šokom, kar naj bi simuliralo občutek strahu do te slike. Med samim eksperimentom smo z elektrodami merili galvanski odziv kože in srčni utrip ter variabilnost le-tega. Z zaključkom mojega usposabljanja smo se odločili nadaljevati sodelovaje, tako da trenutno še zmeraj sodelujem na manjši pilotni študiji, ki bo objavljena proti koncu leta.
Nasplošno je bilo življenje v Leuvnu polno dogodivščin in pestrega študentskega življenja. Veliko sem se udeleževala dogodkov, organiziranih s strani ESN Leuven, kot so bili kvizi, pubcrawl, študentske zabave, kjer sem spoznlala veliko študentov s celotnega sveta. Leuven ponuja pestro izbiro aktivnosti, na katere se lahko kot študent ali zaposlen na univerzi prijaviš. Tako sem v svojem prostem času veliko igrala tenis, plesala balet, igrala odbojko s prijatelji, hodila v univerzitetni fitnes, igrala padel ipd. Poleg tega je Leuven res študentsko mesto, tako da spoznavanje izobraženih mladih ljudi ni noben izziv. Prav tako je v Leuvnu pestro nočno življenje na tako imenovanem Old Marketu, kjer se dnevni bari ponoči prelevijo v nočne klube. Mesto ima tudi aktiven tekaški klub, ki se vsako nedeljo snide na enem izmed trgov in skupaj odtečejo 6 kilometrov, potem pa sledi druženje ob kavi. Leuven je zelo varno mesto, kar je velik plus življenja tam. Je oddaljen le kakih 45 kilometrov od Bruslja, tako da se lahko tja odpelješ na dnevni izlet. Poleg tega pa je Bruselj središče Evropske unije in s tem eno bolj pomembnih evropskih mest.
V svojem času v Leuvenu sem tudi veliko potovala, saj ima Belgija res strateško centralno pozicijo za odkrivanje evropskih prestolnic. Tako sem šla z hitrim vlakom v Pariz, z avtobusom v Amsterdam ipd. Po Belgiji sem potovala pretežno z vlaki, ki so zelo zanesljiva oblika transporta in cenovno zelo ugodna za študente, saj je ob vikendih vozovnica za študente le 7,5 evra. Tako sem v Belgiji obiskala mesta kot so Brugge, Ghent, Oostende in Antwerpen. Mesta so zelo slikovita. precej razgibana in kulturno zelo variabilna, tako da ti res odprejo obzorja. Poskusila sem tudi veliko belgijskih piv, saj je Belgija znana po tem, da ima več kot 1500 različnih vrst piva. Seveda mora vsak poskusisti tudi slavni pomfrit, ki je neke vrste nacionalna hrana Belgijcev, in pa seveda odlične vaflje.
Poleg samega dela, življenja in druženja pa mi je moja izkušnja v Leuvnu dala nekaj, na kar sem najbolj ponosna, in to je osebnostni razvoj. Delo na univerzi je bilo precej zahtevno na trenutke in iskreno povedano nisem verjela, da mi bo tak tempo uspelo držati celotno obdobje mobilnosti. Vendar sem tekom mesecev ugotovila, da sem sposobna veliko več, kot mislim, in da te težke okoliščine res okrepijo in naredijo močnejšega. Soočala sem se predvsem z občutkom, da sem za vse sama, saj sem pogosto čutila, da je mentorica prezaposlena s svojim delom, hkrati pa so bile nekatere naloge, ki mi jih je zadala, pretežke in se pogosto nisem imela priložnosti obrniti na nikogar od sodelavcev. Vendar pa je to predvsem dodalo k moji iznajdljvosti in postala sem precej bolj samozavestna, zaverovana v svoje sposobnosti, našla sem nove hobije, ki so mi pomagali, da se od dela odklopim, uspešno sem se naučila tudi razmejevati čas, ko delam. in čas, ko se lahko sprostim, spoznala sem izjemne ljudi, ki so mi bili v veliko podporo, s katerimi sem ustvarila prijateljstva, ki bodo vedno z mano. Sodelovala sem tudi z veliko ljudmi z drugih poklicnih smeri, ki so mi razširili obzorja s svojimi idejami in pristopom do dela, za kar sem izjemno hvaležna. Prevsem sodelovanje in mreženje mi je dalo veliko uvida v to, kaj predstavljajo različni deli raziskovanja in s čim se raziskovalec sooča na dnevni ravni.
Zaključila bi rada s tem, da je izkušnja dela v tujini dragocena izkušnja, ki jo priporočam vsakemu mlademu odraslemu. Moje življenje in delo v tujini je imelo name izjemno pozitiven vpliv in neskončno sem hvaležna, da sem se lahko podala na to doživetje. Vsakemu študentu ali diplomantu polagam na srce: če vas zanima, kaj se razprostira onkraj obzorja in meja naše države in če vas misel na to malce straši, hkrati pa vas navdihuje in napolni z navušenjem, potem ne premišljujte preveč in si upajte narediti ta korak. Objubim, ne bo vam žal.
Tjaša Malis
Filozofska fakulteta
PRAKSA V TUJINI
Leuven, Belgija
Obdobje mobilnosti: januar 2024–julij 2024