ZGODBE

Kot študentki zaključnega letnika psihologije se je priložnost za izmenjavo od mene počasi poslavljala. Morala sem se odločiti, zbrati pogum in oddati prijavo. Že v samem začetku sem si želela izkusiti prakso v tujini, saj sem hotela konkretno znanje, ki sem ga pridobila tekom izobraževanja, preizkusiti preko dela. Obenem pa sem se želela »brcniti« iz svoje cone udobja, saj je v zadnjih petih letih Maribor postal moj varen pristan, kjer sem si na neki točki prenehala postavljati izzive. Vedela sem, da bo izmenjava zame zagotovo velika preizkušnja – tako na profesionalnem kot na osebnem nivoju. Ko sem se odločala za kraj, kjer bi opravljala prakso, sem si sebe predstavljala nekje na toplem. Sama sem velika ljubiteljica poletja in morja, tako da je med drugim tudi želja po ležanju na plaži vodila izbiro destinacije, kamor naj bi se odpravila. In tako se je začelo iskanje ustrezne institucije na Malti. Za institucijo Willingness sem prvič slišala, ko sem ob brskanju po spletu naletela na blog pripravnikov, ki so že opravili svoj prakso tam. Preletela sem njihovo spletno stran in bila povsem navdušena nad psihološkimi storitvami, ki jih ponujajo. »To je to,« sem si rekla in hitro napisala svojo prošnjo za pripravništvo pri njih. Odgovor sem prejela v roku enega tedna, prav tako tudi datum svojega intervjuja, kjer sem se morala predstaviti in zagovarjati svoje spretnosti, ki bi koristile njihovi instituciji. Že čez nekaj dni sem prejela sporočilo, da sem sprejeta na prakso. In potem se je začelo zares.

Ko sem en teden pred odhodom pakirala svoje stvari, me je najbolj skrbelo, kako se bom znašla na letališču. Seveda sem kaj kmalu po prihodu ugotovila, da je bil to še najlažji del. Na Malto sem prispela nekaj dni pred začetkom svoje prakse. Tako sem imela dovolj časa, da sem se privadila na okolje, začutila malteški utrip in ugotovila, na kateri avtobus moram skočiti, da pridem do pravega naslova. V začetnih dneh sem se med drugim pogostokrat postavila na napačno stran ceste in čakala avtobus, ki je peljal v nasprotno smer, kot sem želela iti (na Malti namreč vozijo po levi strani). Pa sem se počasi navadila tudi na to in me zdaj, ko pišem to poročilo, bolj skrbi, kako se bom navadila na slovenski način vožnje.

V naslednjih dneh sem začela spoznavati profesionalnost, ki jo izraža Willingness. Vsi so bili izredno prijazni in ustrežljivi do mene in počasi sem se navadila njihovega načina dela. Moje začetne naloge so bile vezane na pregledovanje sob, materiala in vseh nujnih potrebščin, ki na kliniki ne smejo manjkati. Vsak dan sem se udeležila dnevnih sestankov, na katerih smo podelili svoje naloge in ovire, v kolikor smo na kakšno naleteli. Z vsakim tednom sem pridobila več odgovornosti. Sodelovala sem pri sestavi učnih planov za velikonočni kamp, ki ga med drugim omogoča Willingness, in njegovi izvedbi. Gre za enotedenski projekt za otroke med 4. in 12. letom starosti, kjer animatorji preko različnih aktivnosti otroke ozaveščajo o pomenu čustvene regulacije in izražanja, socialne povezanosti in podobno.

Poleg tega sem pričela z izvajanjem individualnih srečanj z 12-letnim fantkom, ki ni želel jesti. Obiskovala sem ga dvakrat tedensko in pričela kuhati z njim. Po kuhanju sva poskusila hrano, ki sva jo pripravila. Po treh mesecih najinih srečanj je povečal nabor in raznolikost hrane, ki mu je zdaj všeč in jo lahko dnevno zauživa.

Usposabljali so me tudi za delo s strankami oziroma »client management«. Naučila sem se, kako sprejemati klice strank, jim ponuditi in omogočiti storitve, kako odgovarjati na maile in podobno. Pri tem sem urila svoje veščine uporabe računalnika in programskih pripomočkov, kot sta na primer Google Sheets, Excel in podobno. Vse to je potekalo preko konstantne komunikacije z mentorjema in drugimi zaposlenimi. Morali smo delovati kot ekipa, si predajati informacije, si pomagati, se podpirati in včasih tudi biti le opora drug drugemu ob stresnem dnevu. To mi je zares pomagalo utrditi veščine dela v skupini, prav tako pa sem imela ob tem možnost začutiti energijo, ki jo izražajo zaposleni pri Willingnessu.

Usposabljala in izvajala sem tudi uvodne razgovore za kliente, ki so nato želeli nadaljevati s terapijo. Šlo je za zbiranje potrebnih informacij, ki so bile nato deljene s terapevtom, ki naj bi glede na opisano težavo najbolj ustrezal in pomagal klientu pri doseganju cilja.

Moja najpogostejša naloga pa je bil »childminding« oziroma varstvo otrok. Morala sem pripraviti različne aktivnosti za skupino otrok in jih animirati pri izvajanju ali pa skrbeti za otroke na njihovem domu, ko staršev ni bilo doma.

Ob vseh nalogah sem imela priložnost začutiti del malteške kulture in navad. Preko dela v pisarni in vožnje z malteško sostanovalko sem spoznala, da večina njihove komunikacije poteka z rokami in glasnim govorom. Vsak je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč ali poklepetati za par minut. Imela sem priložnost videti, kako praznujejo različne praznike in kakšen pomen ima pri tem dobra hrana. Svoj prosti čas sem izkoristila za spoznavanje skritih kotičkov in druženje s sostanovalkama, ki sta mi predstavili način življenja na Malti.

Praksa na Willingnessu je bila zame pravi čustveni vrtiljak – veliko sem se smejala, včasih jokala, bila dnevno vržena v izzive, se učila in rastla tako na strokovnem kot tudi na osebnem področju. Izredno sem hvaležna za to potovanje, ki mi je dalo ogromno. Pridobila in okrepila sem nove spretnosti, imela priložnost delati s strokovnjaki na področju psihologije in klienti, obenem pa sem se soočala z lastnimi omejitvami in strahovi, ki sem jih morala premostiti. Imela sem priložnost spoznati čudovite ljudi, s katerimi bom zagotovo ohranila stike, čudovite kraje in prednosti življenja ob morju. Domov odhajam s polnim naročjem novih izkušenj, večjo samozavestjo in predvsem večjo željo po izzivih. V teh štirih mesecih sem iz rahlo zdolgočasene študentke zrasla v osebo, ki se zaveda lastnih omejitev, obenem pa tudi spretnosti in sposobnosti, ki jih ima in ki jih lahko s pridom izkoristi pri vsakem izzivu. Zame praksa pri Willingnessu ni bila samo praksa temveč 4-mesečno preizkušanje sebe v različnih situacijah, ki so me spodbudile k rasti in me porinile v življenje, ki me čaka že danes.

Tinkara Koračin
Filozofska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Haz-Zebbug, Malta
Obdobje mobilnosti: marec 2023–junij 2023